Tiskane izdaje
Ljubljana - Vlado Mira Cerarja bo sestavljalo 14 ministrstev in 16 ministrov, od tega dva brez listnice. Med njimi bo predvidoma sedem žensk. Vlada bo imela tri ministre več kot vlada v odhajanju. Mandatar Cerar bo kandidatno listo ministrov v DZ vložil v torek.
Javna uprava
Minister za javno upravo se bo, skupaj s sindikati, najprej moral lotiti plačne politike v javnem sektorju, kjer so tudi v tem mandatu predvideni varčevalni ukrepi. Eden ključnih pogajalcev na sindikalni strani, predsednik konfederacije sindikatov javnega sektorja Sviz Branimir Štrukelj ocenjuje, da bo delo ministra zelo zahtevno, ker se mora do konca koledarskega leta dogovoriti za politiko plač v prihodnjem letu, pri čemer so številna vprašanja odprta. »V nobenem primeru ne bomo pristali na znižanja plač pod raven, ki je bila na mizi pri odhajajoči vladi. To pomeni prenos varčevalnih ukrepov, ki še vedno veljajo v letu 2014, v prihodnje leto, pa tudi enoodstotno znižanje števila zaposlenih v javnem sektorju. Odprli bomo vprašanje o sprostitvi napredovanj horizontalno in tudi v strokovne nazive. To bo tema pogajanj,« napoveduje Štrukelj.
Delo
Med glavnimi »nasprotniki« ministrice za delo Anje Kopač Mrak bo predsednik ZSSS Dušan Semolič, čeprav si tega ne želi. »Ministrica za nas ni neznanka, saj smo z njo sodelovali že v najmanj dveh vladah. Želimo, si da bi bila, preo socialnega dialoga, naša največja zaveznica pri reševanju ključnih vprašanj socialne države; od delovnih razmerij in socialnega sistema do pokojnin,« pričakuje Semolič. Opozarja, da je bolj kot to, kdo je minister, pomembno to, kakšno politično moč ima v vladi. To se bo hitro pokazalo: »Usodne odločitve za delavce, recimo pri privatizaciji, odpuščanje in zapiranje tovarn, se večkrat zgodijo v kabinetih drugih ministrstev, kakršni sta finančno in gospodarsko, zato tudi tu pričakujemo zavezništvo Anje Kopač Mrak.«
Šolstvo
Kandidatko za ministrico dr. Stanko Setnikar Cankar najbolje poznajo kolegi iz visokošolske sfere. Opisujejo jo kot zelo učinkovito in aktivno osebo, ki podpira javno dobro in zna delati red. Za večino v šolstvu pa je neznanka. »Kandidatke ne poznam, zato težko presojam, koliko je usposobljena za ministrico za šolstvo in znanost. Sem pa preletel njeno bibliografijo in bi sklepal, da ji je bistveno bliže javna uprava kot šolstvo,« je dejal glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj.
Predsednica Zveze srednjih šol in dijaških domov Slovenije Fani Al-Mansour pa upa, da si bo ustvarila ekipo, ki bo znala voditi šolstvo v časih, ko je treba imeti vizijo za 21.stoletje. »Vsi smo javni sektor, ampak vprašanje je, ali smo učitelji samo uradniki ali imamo tudi drugačno vlogo.«
Predsednik združenja ravnateljev Milan Rejc pravi, da si želijo ekipo, ki bo »imela posluh za predloge našega združenja, ki bo sklicevala manj tiskovnih konferenc, in ki bo več časa namenila dialogu.«
Dr. Srečko Zakrajšek, nekoč direktor zavoda za šolstvo in ravnatelj gimnazije Bežigrad, zdaj direktor zasebnega Inštituta in akademije za multimedije, je kandidatki naklonjen: »Poleg strokovnosti jo odlikuje jasna vizija, izjemno pozitiven odnos do izobraževanja ter veselje do dela in življenja nasploh; ustanova, ki jo je vodila, je vrhunsko konceptualno, vsebinsko in prostorsko urejena.«
Zdravstvo
»Nove ministrice kaj več kot iz medijev ne poznamo, ne poznamo njenih usmeritev in vizije, kako popeljati slovensko zdravstvo iz vse večjih težav. Kot se spodobi, ji lahko zaželimo čimbolj uspešno ministrovanje. Ministrica nosi s seboj nehvaležno popotnico v obliki koalicijskega sporazuma. Koalicijski sporazum sicer ne omogoča nujnih strukturnih sprememb slovenskega zdravstva in smo do njega slovenski zdravniki zelo zadržani.
Če je nova ministrica v resnici tudi glavni avtor koalicijskega sporazuma, potem bo laže kos izzivom, ki nikakor niso lahki. Razmere v zdravstvu so težke, na trenutke kaotične, in v takih trenutkih bomo slovenski zdravniki pomagali po svojih najboljših močeh, če bo seveda to zaželjeno. Na žalost pri nastajanju koalicijske pogodbe ni bilo tako,« je povedal Andrej Možina, predsednik Zdravniške zbornice Slovenije.
Okolje in prostor
»Naš pomislek je seveda resor v rokah Desusa,« so danes sporočili iz izvršnega odbora Društva arhitektov Ljubljana. »Stranka v svojih programih ni še nikoli sestavila česarkoli vsaj približno strokovnega na področju prostora. Pri okolju je malo lažje, ker se tudi floskule primejo, o prostoru in njegovem načrtovanju pa moraš tudi kaj vedeti. Kolikor nam je znano, stranka ne razpolaga s strokovnjaki za to področje. Nenazadnje je glede na usmeritve in prioritete stranke Desus prostorsko področje že po svoji naravi zanjo popolnoma neprimerno ... Iz njenega dosedanjega delovanja je razvidno, da je prihodnost ne zanima. Zanima jo sedanjost enega segmenta prebivalstva. Programsko je to stranka enega samega vprašanja. Kaj je program te stranke pri vprašanju prostora - prodati vsa državna zemljišča in naravne vire in jih pretopiti neposredno v pokojnine današnjih upokojencev?« se še sprašujejo.
Kultura
Koordinator Koordinacijskega odbora kulture Slovenije (KOKS) Igor Koršič je povedal, da je Bizjak Mlakarjeva stopila v stik z Društvom slovenskih pisateljev in s KOKS. Ugotovila je, da je stanje na področju kulture zaradi zmanjševanja sredstev za kulturo v zadnjih petih letih letih nevzdržno in temu napovedala konec, je za STA dejal Koršič. Po njegovih besedah se je kot borka za javni interes izkazala že pri javnem zdravstvu, zato upajo na najboljše.
V društvu Asociacija, ki združuje 70 nevladnih organizacij in več sto samozaposlenih, se sprašujejo, če bosta kultura in umetnost končno opolnomočeni za uresničitev vloge, ki se jima deklarativno pripisuje v slovenski družbi, to je vlogo katalizatorja družbenih sprememb v smeri razvoja sodobne, demokratične in trajnostno naravnane družbe. Sodeč po koalicijski pogodbi in političnih prioritetah vlade SMC-Desus-SD bo kultura kot vedno doslej marginalizirana, so prepričani. Bodoča vlada se je po mnenju društva »na načelni ravni že ogradila od ideologij in tako kulturi - znotraj javne politike - vnaprej onemogočila emancipatoren potencial in jo kastrirala«.
V Asociaciji menijo, da je za novega ministra potrebno dobro poznavanje kompleksnega in heterogenega polja in opremljenost s politično močnim zaledjem in voljo. Društvo je s svojim stališčem že v soboto seznanilo stranko SMC in ostale parlamentarne stranke.
Mileva Milena Blažić, predavateljica za mladinsko književnost na PF: Gospa Julijana Bizjak Mlakar bi poleg ambicij potrebovala predvsem kompetence, ki pa jih nima. Zato je neodgovorno od stranke, da predlaga takega človeka, da vztraja pri njegovi kandidaturi in da jo mandatar sprejema. Če bi imela Bizjak Mlakarjeva vsaj malo osebne integritete, bi sama odstopila.
Robert Waltl, direktor Mini teatra: Na mestu ministra za kulturo bi si želel nekoga iz kulturniških krogov, a ne bom vnaprej sodil o sposobnostih gospe, ki je ne poznam. Izkušnje so nas tudi naučile, da imena iz kulturniških krogov niso imela veliko zveze s premišljeno kulturno politiko. Pričakujem, da se bo nova ministrica vrgla v delo, podučila o rečeh in šla v pravo smer s pravimi sodelavci. Ne bi vnaprej zapiral vrat.
Metod Pevec, filmski režiser in predsednik Nacionalnega sveta za kulturo v novi sestavi: Zmaga dr. Cerarja na teh volitvah je bila v resnici poraz politike v tekmi s stroko. Očitno se je veter že obrnil. Ministrstvo za kulturo je čisto politično darilo. Ne znam si predstavljati, da bi lahko nekdo brez temeljne kulturološke, kulturno politične ali morda celo brez kulturne orientacije, res suvereno vodil tako kompleksen resor, kot je MzK. Naloge, ki jih zastavlja nedavno sprejeti Nacionalni program za kulturo 2014-2017, so prezahtevne za slepo politično zaupanje. Upajmo, da se motim.
Gospodarstvo
V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) od nove ministrske ekipe pričakujejo več posluha za malo gospodarstvo. Čim prej naj spet začne delovati tudi svet za obrt in podjetništvo, ki so ga v času prejšnje vlade ustanovili z namenom hitrejšega in učinkovitejšega reševanja težav obrtnikov in malih podjetnikov.
V OZS si želijo, da bo celotna ministrska ekipa upoštevala načelo EU »najprej pomisli na male«. Malo gospodarstvo namreč predstavlja kar 99 odstotkov celotnega slovenskega gospodarstva in zaposluje 230.000 oseb, so po današnjem podpisu koalicijske pogodbe sporočili iz OZS.
Zagon gospodarstva pa naj bo prioriteta številka ena v tem mandatu, predlagajo na OZS. Med ključnimi nalogami, ki bi se jih morali novi ministri lotiti, predlagajo razbremenitev gospodarstva, znižanje stroškov dela, odpravo birokratskih ovir, zmanjšanje dela na črno in sive ekonomije ter lažji dostop do bančnih posojil.
»Naloga nove ministrske ekipe je preprosta. Če bo upoštevala letošnje zahteve slovenske obrti in podjetništva, potem prihodnje leto ne bomo imeli več krize. V zahtevah so namreč konkretni predlogi za zagon slovenskega gospodarstva,« je poudaril predsednik OZS Branko Meh.
Predsednik GZS Samo Hribar Milič: »Predlagana imena so relativno nova, tako da jih ne moremo ocenjevati po preteklih delih. Vemo pa, da vstopajo v zahtevne razmere. Gospodarstvo goji zelo visoka pričakovanja. Od vlade pričakujemo še posebej veliko, ker je koalicijska pogodba, kot je bila podpisana, razmeroma nezavezujoče, načelna, torej bo morala vlada izdelati konkreten program za gospodarsko rast, konkurenčnost, debirokratizacijo, za boljše upravljanje z javnim denarjem.«
Ali imena, ki so zdaj v glavnem znana - že dalj časa pa je znan kandidat za finančnega ministra -, v gospodarstvu zbujajo upanje, da jim bo to uspelo? »Nekoč sem že povedal, da bi lahko dobili Nobelove nagrajence, pa ne bi nič pomagalo, če ti ne bodo sposobni pripraviti programa, ki ga bodo koalicijske stranke kasneje tudi podprle. Naj bo to Dušan Mramor sam ali še s kom v timu - če v javnem sektorju ne bodo spremenili pristopa h kolektivni pogodbi, k trgu dela, k sredstvom za plače, napredovanjem, k reorganizaciji javnega sektorja, potem tudi ministra za finance in za gospodarstvo ne moreta narediti dovolj. Slovenija pada na lestvicah konkurenčnosti. Tega sam gospodarski minister ne more popraviti, če za njim ne bo stala celotna ekipa. Predvsem pa pričakujem, da bo predsednik vlade dajal ton spremembam, ki so potrebne. Upam, da ministri ne bodo osamljeni jezdeci, ampak bodo del ekipe, ki bo delala na konkurenčnosti, na čelu pa bo kot povezovalni člen predsednik vlade.« Je Miro Cerar tega sposoben in voljan?
»V predvolilnih obljubah je to nakazoval. Sam ga poznam kot izjemno dobro organiziranega, intelektualca, ki je sposobne povezati pričakovanja z realnimi možnostmi. Mi iz gospodarstva bomo pomagali, a na koncu bodo o tem odločale stranke; v sedanjih koalicijskih strankah žal vidim zelo malo pripravljenosti za resne spremembe.«
Sodstvo
V sodniških vrstah si s prihodom Gorana Klemenčiča na mesto pravosodnega ministra obetajo predvsem dobro sodelovanje. V vsakem primeru pa si, pravijo v sodniškem društvu, želijo delovati za izboljšanje vladavine prava in pravne države.
Predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša predloga ni želel komentirati, saj se mu to ne zdi primerno, so za STA pojasnili na sodišču.
Medtem pa predsednica Slovenskega sodniškega društva Janja Roblek meni, da je bil Klemenčič dober predsednik Komisije za preprečevanje korupcije. »Če bo tako zavzeto in ob upoštevanju zakonskih podlag in pristojnosti, ki jih bo imel, tako dejaven tudi na ministrstvu za pravosodje, potem se lahko nadejamo dobremu sodelovanju, kar je tudi naša želja,« je dejala Roblekova.
Sodniki od bodočega ministra sicer pričakujejo predvsem pripravljenost na pogovor, pripravljenost prisluhniti argumentom sodstva in seveda tudi sodniškega društva. »Z vsakim smo pripravljeni sodelovati, seveda v okviru svojih pristojnosti,« poudarja in si želi, da bo v komunikaciji z ministrom štela beseda, argumenti, in ne argument moči.
Ob tem izpostavlja, da si seveda želijo dobrega sodelovanja, »saj lahko tako vsi pripomoremo k izboljšanju vladavine prava in pravne države«.
