Tiskane izdaje
Ljubljana – 61 poslancev SD, SMC, Zaab, ZL in Desusa je podpisalo zahtevo za oceno ustavnosti zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo (ZZNPOB), ker menijo, da je diskriminatoren, saj so do postopkov OBMP upravičeni le zakonski ali zunajzakonski pari.
Pobuda, pod katero je prvopodpisana poslanka SD Andreja Katič, je podobna zahtevi, ki jo je že marca 2013 vložila poslanska skupina SD s podporo 39 kolegov. Ker jim je z volitvami prenehal poslanski mandat in s tem tudi pravni interes, jo je ustavno sodišče zavrglo. Ta teden so jo poslanci novega sklica ponovno poslali, s predlogom po absolutno prednostni obravnavi.
»Oporekamo 5. členu ZZNPOB, ki pravi, da imata pravico do oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP) le moški in ženska, ki živita v zakonski ali zunajzakonski skupnosti. Menimo, da je to v nasprotju s 55. členom ustave, ki določa, da posamezniki in posameznice prosto odločajo o rojstvu otroka, in s členi ustave, ki določajo, da morajo biti vsakomur zagotovljene enake pravice in možnosti, tudi pravica do osebnega dostojanstva in varnosti. Ženske, ki ne živijo v zakonski ali zunajzakonski skupnosti, pa tudi pari, ki ne živijo v dalj časa trajajoči skupnosti, si zaslužijo to pravico. Imeli so jo že od leta 1977, a je leta 2000 sprejeti zakon to pridobljeno pravico odvzel, novela, ki bi to spremenila, pa je bila leta 2001 zavrnjena na referendumu,« je dejala Andreja Katič.
Na pomislek, ki ga je bilo v preteklosti večkrat slišati, da je umetna oploditev z biomedicinsko pomočjo način zdravljenja neplodnosti, ne pa storitev po izbiri, pa je odgovorila: »V bistvu zakon samo omogoča to, da smo vsi enaki, se pravi tiste ženske, ki imajo partnerja in tiste, ki ga nimajo. Ne moremo živeti v nekem obdobju, kjer lahko rečemo, da je ženska popolna in ima družino samo, če ima moškega, brez njega pa ne.« Dodala je, da je bilo leta 1998, ko je veljal prejšnji zakon, med 129 postopki oplojenih 18 samskih žensk.
Razmišljali smo, ali iti v spremembo zakona ali v oceno ustavnosti. Verjetno se bomo odločili za oboje. Najbrž se bodo v javnosti odprle številne polemike. Če bi imeli odločitev ustavnega sodišča, bi vrsta razprav v parlamentu odpadla. Mislim, da bo ustavno sodišče sledilo temu, kar imajo druge, napredne države. Država mora zagotoviti pravico vsaki ženski, da se odloči, če hoče imeti otroka. Naša zahteva gre v tej smeri,« je še povedala Andreja Katič in dodala, da na Češkem, Finskem, v Španiji, Veliki Britaniji, Italiji, Izraelu ni omejitev.
Ob preteklih razpravah o ustreznosti zakonodaje na tem področju so strokovnjaki pojasnjevali, da ta ureja zdravljenje funkcionalne neplodnosti. Pobudniki ustavne presoje pa v svojih utemeljitvah navajajo več točk, ki po njihovem mnenju kažejo na to, da »namen postopkov OBMP ni le zdravljenje neplodnosti, ampak tudi oploditev oziroma zanositev na način, ki je drugačen od oploditve oziroma zanositve v spolnem odnosu«.
Predlagateljem se zdi utemeljen tudi predlog, da takšen poseg, tako kot pri neplodnih ženskah, krije skupna zdravstvena blagajna. »Slišati je bilo, da bi bilo stroške takega posega v primeru plodnih samskih žensk nepošteno naprtiti davkoplačevalcem, češ da noben davkoplačevalec ne more zahtevati, da se mu zaradi uveljavljanja njegovih skrajno individualističnih pravic iz proračuna nameni nesorazmerno velika vsota glede na vplačano ... Tako načelo bomo lahko brez težav spodnesli s celo vrsto primerov: stroški zdravljenja poškodb ljudi, ki se ukvarjajo z nevarnimi športi (alpinizmom, smučanjem, avtomobilskimi dirkami, padalstvom), zdravstvene oskrbe ljudi, ki zaradi nezdravega načina življenja (kajenja, prekomernega uživanja alkohola, nezdrave prehrane) pogosteje obolevajo za boleznimi srca in ožilja, stroški izvedb neomejenega števila abortusov navadno daleč presegajo vplačila,« piše v zahtevi.
Glede očetovstva pa med drugim utemeljujejo, da zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih materam nezakonskih otrok tudi ne nalaga dolžnosti razkritja očeta.
