Tiskane izdaje
V SDS so predlog sprememb zakona o subvencioniranju študentske prehrane v zakonodajni postopek vložili že drugič letos. Kot je danes na seji DZ pojasnil Žan Mahnič (SDS), so se zaradi očitkov iz prvega poskusa, da predlagajo uvedbo sprememb sredi študijskega leta, odločili, da je pred oktobrskim začetkom novega študijskega leta vredno ponovno poskusiti. Zaradi študijskega procesa, ki ponekod traja do večernih ur, po navedbah predlagatelja nekateri študentje nimajo časa za koriščenje subvencioniranega dnevnega obroka. Zato želijo termin, ki je zdaj omejen od 8. do 20. ure, podaljšati do 22. ure, je pojasnil.
Čas za kosilo se najde
Vlada pa nasprotno ocenjuje , da je sedanja ureditev ustrezna in skladna z namenom, to je zagotoviti študentu med študijskim procesom subvencioniran obrok hrane, je opozoril državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Peter Pogačar. Po njegovih besedah študijski proces nikoli ne traja neprekinjeno od 8. do 20. ure, kar pomeni, da lahko kljub daljšemu študijskemu procesu študent najde čas za kosilo. Poudaril je tudi vidik zdravega prehranjevanja, saj da bi nekateri študentje ob sprejetju predlaganega podaljšanja termina raje kot dnevnega zaužili večerni obrok.
Vladnemu mnenju so sledila tudi stališča koalicijskih poslanskih skupin. Janja Sluga (SMC) je poudarila, da je to, da vlada ne spodbuja prehranjevanja v večernih urah, legitimna in pravilna odločitev. Spomnila je tudi, da ima Slovenija v primerjavi z drugimi evropskimi državami odlično urejen sistem študentske prehrane.
Promocijska kampanja SDS
Po besedah Jane Jenko (DeSUS) predlagatelj še vedno ponuja študentski populaciji zavojčke s sladkimi bonbončki, vendar so ti zavojčki prazni. Po njenih besedah so termin koriščenja študentskih bonov iz varčevalnih razlogov pred nekaj leti sami omejili, zdaj pa to popravljajo.
Tudi po mnenju Jana Škoberneta (SD) gre pri predlogu SDS za promocijsko kampanjo. Izpostavil je tudi smernice zdrave prehrane, ki je pomembna za zdravje prebivalstva. V skladu s smernicami naj bi posameznik zaužil najmanj pet obrokov na dan, pri čemer glavni obrok ni zadnji obrok.
V opoziciji so bili do takšnega omejevanja študentov kritični. Kot je dejala Iva Dimic (NSi), gre za odrasle in samostojne osebnosti, ki bodo same najbolje ocenile, kdaj čez dan potrebujejo topel obrok, saj vsakemu odgovarja drugačen ritem življenja. Zagovarja pa, da so v sistem ponudnikov študentske prehrane vključeni tisti, ki ponujajo zdrave obroke hrane.
Tudi Mirjam Bon Klanjšček (Zaab) je poudarila, da pri študentih ne gre za šoloobvezne otroke ali odraščajočo mladino, temveč za emancipirane odrasle osebe. Poslanka je kolege iz SDS sicer pozvala, naj ne vlagajo znova in znova popolnoma enakih zakonskih predlogov, ki ne uživajo zadostne podpore v DZ.
Podporo predlogu SDS so napovedali tudi v ZL. Njihov poslanec Miha Kordiš je pojasnil, da je politika zategovanja pasu tudi z omejevanjem koriščenja subvencionirane študentske prehrane naredila škodo. Predlagano podaljšanje bi tako po njegovem mnenju izboljšalo položaj študentov, predlog pa bodo podprli tudi, ker pomeni glas za odpravo škodljive logike zategovanja pasu.
