Evropski komisar/ji:
• Trajanje mandata: 5 let*
• Število komisarjev: 27**
• Mesečna plača: 20.832,54 €
• Predlagatelj: nacionalne vlade
• Kdo je nadrejen? Evropski parlament, ki ima na njihove predloge možnost izglasovati veto, odvisni so tudi od podpore nacionalnih vlad in Sveta EU
• Kdo je podrejen? Generalni direktorati
• Izbor: Postopek se začne z izbiro predsednika komisije, ta z nacionalnimi vladami opravi pogovore o možnih kandidatih za komisarje. Ko so vsi imenovani, predsednik mednje razdeli portfelje, potem jih čaka zaslišanje pred poslanci Evropskega parlamenta in glasovanje.
*oziroma obdobje, za katero je izvoljen Evropski parlament
**po eden iz vsake države članice
Splošno:
→ ne zastopajo vlad svojih matičnih držav
→ dolžni ravnati neodvisno in izključno v interesu Evrope
→ delujejo po načelu kolektivne odgovornosti
→ vsak komisar pristojen za posamezno področje politike in za enega ali več generalnih direktoratov, tudi za eno ali več agencij EU
Naloge:
→ oblikovati skupne evropske politike na svojem področju in voditi vsakodnevne posle EU
→ pripravljati predloge novih evropskih zakonov, spremljati njihovo izvajanje
→ upravljati proračun EU
→ slediti etičnemu kodeksu za komisarje in upoštevati komisarsko zaprisego
Bivši komisarji niso socialni problem
• 3 leta nadomestila komisarske plače po izteku mandata
• 60 odstotkov osnovne plače ali 12.500 evrov na mesec bo prejemal Janez Potočnik
če se v prihodnjih 3 letih zaposli, s tem pravice do nadomestila ne izgubi, se mu pa zniža nadomestilo za prejeta plačila
• ne velja nacionalna obdavčitev: ne bo mu treba plačevati visokih slovenskih davkov in prispevkov
enkratna osnovna komisarska plača 20.833 evra za vrnitev kot dodatek ob koncu mandata in povrnitev s tem povezanih potnih in selitvenih stroškov
Pokojnine:
• polna »evropska« pokojnina za komisarje, ki so stari 65 let
• znižana pokojnina za komisarje, ko dopolnijo 60 let
• 8.906 bruto evrov bi znašala polna pokojnina za Potočnika za deset let komisarskega dela
• 6.234 bruto evrov bi znašala znižana pokojnina, če bi se upokojil pri 60-tih (oboje kot dodatek k nacionalni ali drugi komercialni pokojnini, če je do nje upravičen)
Krožna ekonomija
Med pomembnejše vsebinske zaokrožitve mandata komisarja za okolje Janeza Potocnika je letošnja napoved
Komisije, da bo pripravila nov zakonodajni sveženj za učinkovito ravnanje z viri vseh vrst in pri tem zaostrila cilje za predelavo odpadkov. To so predlogi, ki bodo olajšali prehod v krožno gospodarstvo, edino možnost za preživetje evropskega gospodarstva, saj je EU preveč uvozno odvisna.
Zasluga Potočnikovega generalnega direktorata je to, da je termin krožna ekonomija, ki ne proizvaja odpadkov, našel svoje mesto v krovni strategiji EU za 2020 in tako v vseh politikah komisije, tudi kmetijski.
Potočnik se je v mandatu usmeril na tri področja: že omenjeno učinkovito upravljanje z viri, biotsko raznovrstnost in učinkovito uveljavljanje zakonodaje.
Biotsko raznovrstnost so ščitili s pravili za sodelovanje in pomoč pri zaviranju širjenja invazivnih vrst, širili so omrežje Natura 2000, sprejeli strategijo za gozdove in smernice za pozidavo tal. Lani so sprejeli tudi posodobljena pravila o kakovosti zunanjega zraka.
Za spoštovanje zakonodaje pa so uvedli nov informacijski sistem, ki med drugim omogoča tudi hitrejše in bolj vsebinske odzive na pritožbe državljanov. Za korenček pa je komisija na predlog direktorata za okolje sprejela nov sedemletni in za polovico povečan program Life+ za okolje in podnebne spremembe.













