Tiskane izdaje
Ljubljana - Ali se sme prejemanje otroškega dodatka pogojevati s tem, da starši poskrbijo, da otroci hodijo v šolo? To vprašanje je dvignilo toliko prahu, da bo zakonski predlog, s katerim naj bi zmanjšali neobiskovanje pouka, zdaj zelo verjetno umaknjen iz parlamentarnega postopka.
»Izobraževanje je ena najpomembnejših komponent za otrokov razvoj in uspešnost v življenju, zato je pravica otroka do izobraževanja določena že v konvenciji Združenih narodov o otrokovih pravicah. Otroški dodatek je dopolnilni prejemek staršev, ki ni namenjen zgolj preživljanju in vzgoji, ampak tudi izobraževanju njihovih otrok. Zavedamo se, da ima določba tveganja, vendar smo jo predlagali, da bi zaščitili otrokove pravice in koristi.«
S temi besedami so na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti utemeljili predlog spremembe zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, po katerem bi starši izgubili pravico do otroškega dodatka, če otrok iz neupravičenih razlogov ne bi obiskoval osnovne šole.
Geneza predloga je jasna - od leta 2008, ko je neobiskovanje pouka prekršek, je inšpektorat za šolstvo sprožil že 698 postopkov proti staršem, katerih otroci so predčasno zapustili osnovnošolske klopi. Kljub izrečenim globam od petsto do tisoč evrov, se ti mladi niso vrnili v razrede, kazni pa tudi ni bilo mogoče izterjati, saj je bila večina naslovnikov prejemnikov socialne pomoči, ki je iz izvršb izvzeta. Iz poročil inšpekcije je razvidno, da je večina otrok iz romskega okolja.
Mejni ukrep
Medtem ko v šolah, kamor večinoma hodijo Romi, ocenjujejo, da bi tak ukrep lahko pozitivno vplival, je politika, kot kaže, večinoma proti. Levica je ukrep ocenila za rasističnega, tudi od drugih strank je mogoče slišati ocene, da je nesorazmeren, nepravičen in da bo škodoval predvsem otrokom. Varuhinja človekovih pravic meni, da je ukrep nedodelan. Menda niti v ministričini SD nima podpore.
Eden od problemov Slovenije na področju spoštovanja človekovih pravic je prav zelo majhen delež romskih otrok, ki končajo osnovnošolsko izobraževanje, je komisar Sveta Evrope za človekove pravice Nils Muižnieks opozoril v svojem poročilu po obisku države marca lani. Oblastem je priporočil, naj storijo še več, saj je dostopnost do kakovostnega in vključujočega izobraževalnega sistema po njegovem mnenju ključna za reševanje socioekonomskih težav romske skupnosti in njihovo vključenost v družbo. Navedel je podatke, da več kot 60 odstotkov Romov v Sloveniji ni končalo obveznega šolanja, na Dolenjskem pa naj bi le pet odstotkov otrok končalo osnovno šolo.
Ukrep ni bil namenjen samo Romom
Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve poudarjajo, da ukrep vezave izplačevanja otroških dodatkov na to, da otrok resnično hodi v šolo, ni bil namenjen posebej za romsko skupnost. Iz podatkov šolske inšpekcije je razvidno, da je problem zlasti pri njej. Pred današnjo obravnavo parlamentarnega odbora za delo, družino in socialne zadeve se bodo predstavniki koalicije še sestali na to temo in najbrž družno predlagali umik tega člena, saj ga izrecno ne podpira nobena od strank.
Ministrica Anja Kopač Mrak se je morala odreči ukrepu, ki bi starše prisilil, da njihovi otroci obiskujejo osnovno šolo. Foto: Jože Suhadolnik/Delo
Kerinov Grm v krški občini spada med bolj urejena romska naselja na jugovzhodu države. Ima elektriko, vodo, asfalt, poseben vrtec in številne že legalizirane stanovanjske objekte. A v zaselku, kritiki pravijo »getu« z mnogimi lastnimi pravili, je število šoloobveznih otrok na ulicah med delavniki še vedno alarmantno.
Ravnateljice OŠ Leskovec pri Krškem, kjer pogrešajo večino izmed v šolah manjkajočih romskih otrok v občini, nam včeraj ni uspelo priklicati. Olja Mirković, občinska svetnica z 20 leti izkušenj na različnih področjih dela z Romi in morda najboljša neromska poznavalka Kerinovega Grma, na grobo ocenjuje, da zelo neredno hodi v šolo četrtina do petina šoloobveznih vaščanov: »Po občutku bi dejala, da je doma več fantov kot deklic. Nekateri otroci že v začetku osnovne šole ne hodijo v šolo ali pridejo enkrat, dvakrat na teden, kar je premalo. Druga stvar je osip, ko pridejo, recimo, v peti razred in iz različnih vzrokov prenehajo hoditi v šolo.«
»To je populacija, ki je izjemno slabo izobražena. Veliko romskih družin se tega zelo dobro zaveda, se trudijo, pošiljajo otroke v šolo in so vidni uspehi. Je pa še vedno nekaj takšnih družin, ki v tem ne prepoznava prihodnosti za svoje otroke. Imamo primere 15 let starega otroka z enim tednom šole v celotnem obdobju obveznega šolanja. Vsak otrok ima pravico do izobraževanja, naloga starša pa je, da ga na to pripravi,« razmišlja Mirkovićeva. »V preteklosti smo poskušali veliko stvari. Staršem smo pomagali, da bi hodili z otroci prvi mesec v šolo. Doma, v naselju, smo jih spodbujali, veliko smo govorili o tem, kako pomembno je izobraževanje. Toda zadeva se je premaknila le malo. Premalo.«
Večina otrok, ki so predčasno zapustili osnovnošolske klopi, je iz romskega okolja. Foto: Mitja Felc/Delo
Od svetovanja do kazni
V praksi je tako še vedno začaran krog. Otrok ne obiskuje šole, šola in center za socialno delo (CSD) poskušata delati s starši, če sta neuspešna, šola informira inšpektorat za šolstvo, ta lahko izda 500 evrov visoko kazen. »Starši to kazen plačajo ali ne. Naslednje šolsko leto pa ponovno ista zgodba. Otrok ostane doma, učinka, ki bi otroku dal nekaj boljšega, pa ni.«
Tudi zato občinska svetnica predlogu o možnem odvzemu otroškega dodatka staršem, ki otrok ne pošiljajo v šolo, ne nasprotuje, »če bo zato vsaj več kot pol otrok v šoli. Mislim, da se bo obisk s tem povečal.«
A Mirkovićeva v isti sapi dodaja, da zgolj finančna kazen - za neizšolanega otroka, izpostavlja, je precej večja ta, da se ne nauči brati in pisati - ni dovolj: »Na terenu potrebujemo ljudi, ki bodo delali v družinah, ki jih bodo sprejele. Starši so neizobraženi, imajo premalo informacij, vzgoja pa je danes zelo zahtevna stvar. Svet se spreminja in je precej drugačen, kot je bil, ko so njih vzgajale babice.«
»Problem izostajanja od pouka, še posebno v višjih razredih, je žal zelo pereč. Ta predlog razumemo kot enega od ukrepov države, da se bodo otroci redno udeleževali pouka, pridobili ustrezno izobrazbo in našli primerno zaposlitev,« so zapisali na občini Krško, kjer poudarjajo celovit pristop: »Problematike izobraževanja ni mogoče razrešiti brez sočasnega celovitega urejanja prostora, sociale, zaposlovanja, hkrati pa aktivno vključiti romsko skupnost v te aktivnosti.
Naše pobude k osnutku nacionalnega programa ukrepov za Rome za obdobje 2016-2021 so bile usmerjene predvsem v zgodnje vključevanje otrok v predšolsko vzgojo, zagotavljanje plačila potnih stroškov staršem za prevoz otroka v vrtec, urejeno sistematično učenje slovenskega jezika v najzgodnejšem otroštvu ter zakonsko zagotavljanje namenske porabe socialnih transferjev, ki so namenjeni otrokom po sistemu funkcionalne pomoči (plačilo šolskih potrebščin, oblačil, vrtca, šolske prehrane) neposredno od izplačevalca socialnih transferjev.«
