Tiskane izdaje
Ljubljana − Predsednik države Borut Pahor meni, da bo z vidika begunske krize ta teden pri nas zahteven, saj utegne biti drugi val težavnejši kot prvi. »Na neki točki verjetno nobena država ne bo več mogla brez poostrenega nadzora mej spuščati ljudi, ki iščejo ali azil ali boljše življenje, naprej in takrat bodo potrebne usklajene odločitve,« je dejal.
Kot je poudaril Pahor, je begunska kriza najprej in predvsem humanitarna kriza. »Varnostna bi postala, če na ravni evropskih držav, zlasti tistih, ki nas kriza trenutno najbolj neposredno prizadeva, ne bi bilo usklajene politike. Ta usklajena politika mora pokazati, kako je mogoče stisko ljudi rešiti tako, da na drugi strani ne nagrmadi skrbi, dvomov, celo načne zaupanja naših državljank in državljanov v ravnanje oblasti,« je pojasnil.
Ta teden bo po njegovih pričakovanjih precej zahteven. Poleg skrbi za ljudi v stiski, ki prihajajo v Evropo, tudi ne moremo bežati od skrbi in dvomov »naših ljudi«. Kot je dejal, je ta dvom legitimen in ga je treba s pravimi odločitvami in s primernim ravnanjem odpravljati, ne pa poglabljati.
Zahtevno obdobje
Po njegovih besedah nas čaka zahtevno obdobje, pri čemer pa je Pahor prepričan, »da ga bomo zmogli obvladati tako, da bomo ponosni na svoje ravnanje«. Po njegovi presoji je država pripravljena na drugi val. Bodo pa, kot je dejal, prišli trenutki, ko bodo morali ljudje, denimo policisti in drugi, presojati, kako ravnati v hipu. »Tukaj kot predsednik države pričakujem njihovo profesionalnost, vestnost. Mislim, da imamo ljudi, ki si zaslužijo naše zaupanje, in bi bilo zdaj dvomiti o njihovi sposobnosti ali profesionalnosti odveč,« je dejal. Opozoril je, da bo kdaj odločitve težko sprejeti, ker na voljo ne bo dobrih, ampak bo treba izbrati med slabimi.
Kot je še dejal Pahor, je begunska kriza drugačna od ekonomske. Pri ekonomski so bili namreč v ospredju denar, banke, kar je seveda posredno vplivalo tudi na blaginjo ljudi in občutek varnosti. Pri begunski krizi pa je ta občutek veliko bolj neposreden, in to tako pri beguncih kot pri ljudeh, ki živijo v državah, kamor so ti namenjeni. »V tem smislu je to lahko veliko večja kriza, če je ne bomo reševali preudarno, humano in seveda tudi tako, da bodo naši ljudje vedeli, kaj in zakaj počnemo ter da stvari obvladujemo, da se ne bi poglobil kakšen nepotreben strah pred begunci,« je dejal.
Na vprašanje, ali bi k zmanjšanju strahu pripomoglo to, da bi se kot poveljnik vojske odločil, naj se vključi vojaška sila za varovanje južne meje, je odgovoril, da je za logistično podporo vojski, policiji in drugim organom odgovorna vlada. »Bo že premislila, če in ko bi to potrebovala. Za zdaj take pomoči ne potrebuje,« je dejal. Po njegovih besedah moramo biti zelo previdni pri morebitnem logističnem vključevanju vojske v to, »da se ne bi poglobil strah, da je kriza zlasti in predvsem varnostna, saj je najprej humanitarna«. »Varnostna bi postala, če bi begunci in državljani dobili občutek, da je država ne obvladuje. Za zdaj jo,« je dejal.
