Ljubljana – Zadržanje podpisa ukaza o imenovanju novih veleposlanikov še vedno odmeva. O tem se bosta verjetno še ta teden pogovarjala predsednik republike Borut Pahor in zunanji minister Karl Erjavec, ki se danes vrača z dopusta. Očitno bo to politična zgodba letošnje jeseni.
Kot pravi predsednik društva nekdanjih diplomatov Peter Toš, je odločitev predsednika republike Boruta Pahorja o zadržanju večjega števila veleposlanikov nenavadna, saj so predsedniki doslej zavrnili podpis le v posameznih primerih. Zato Toš meni, da je Pahorjeva poteza preuranjena in da se ni dovolj poglobil v težo obravnave neupravičeno porabljenega davkoplačevalskega denarja na MZZ. Nekdanji diplomat pričakuje, da bo Pahor, ki poudarja poštenost, pravičnost in načelo temeljitega premisleka, na koncu sprejel drugačen sklep.
Toš se prav tako sprašuje, kdo je v ozadju gonje proti slovenskim diplomatom, prva tarča pa je zunanji minister. Postavi se v bran Karlu Erjavcu, čeprav je društvo nekdanjih diplomatov ob njegovem prvem imenovanju za zunanjega ministra leta 2012 v Janševi vladi temu ostro nasprotovalo. »Proti smo bili na podlagi njegovega preteklega političnega dela na obrambnem in okoljskem področju. A je nato Erjavec začel izvajati bolj samostojno zunanjo politiko – na primer, ko se je uprl sankcijam proti Belorusiji ali ko je zaščitil interese slovenskega podjetja. V odnosu EU-Rusija vodi politiko preprečevanja hladne vojne. Izpeljal je potrditev strategije slovenske zunanje politike, predvsem pa mu je precej uspelo depolitizirati kadrovanje na ministrstvu.« Kljub temu ni mogoče spregledati napak, bistvena je pri arbitražnem postopku, prav tako je bil premalo navzoč na ministrstvu.
»Najlepše darilo Hrvaški«
»Kriminalizacija zunanjega ministrstva, odstavljanje zunanjega ministra in zdaj še zadržanje imenovanja veleposlanikov je najlepše darilo Hrvaški v kontekstu arbitražnega spora, saj bi morala slovenska diplomacija zdaj delati s polno paro,« kritično ugotavlja Toš.
Da je zadržanje predsednikovega podpisa pod imenovanje veleposlanikov politični pritisk, ki bi lahko mejil na nezaupnico predsednika države zunanjemu ministru, menijo tudi nekateri poznavalci slovenskih političnih razmer. Pahor in Erjavec sta imela v preteklosti vrsto delovnih sestankov in eden od teh bo verjetno še ta teden, tema pogovorov pa usoda veleposlanikov. Izogniti se ne bosta mogla niti zapletom okoli arbitražnega sporazuma. Zdaj mora vlada ponovno oceniti kandidate za veleposlanike, zato ni realno pričakovati, da bi Slovenija poslala v tujino nujno potrebne predstavnike pred koncem prihodnjega meseca.
Ker se politični pritiski na Erjavca stopnjujejo, v opoziciji pa se verjetno ne bodo odrekli niti vložitvi interpelacije proti zunanjemu ministru, se v političnih kuloarjih vse pogosteje zastavlja vprašanje, kakšna bo Erjavčeva usoda. Koalicija se o vse večjih težavah prvaka Desusa še ni sestala ne pogovorila. Razmisleki gredo v različne smeri, tudi v to, da bi poskušali Erjavca prepričati v zamenjavo ministrskih resorjev, možna opcija pa je tudi, da bi prevzel državni zbor, njegov sedanji predsednik Milan Brglez pa Mladiko. A vse to so računi brez Erjavca, ki je verjetno pred svojo največjo politično preizkušnjo.