Ljubljana − Predsednik republike Borut Pahor je javnosti predstavil nova namestnika predsednika Komisije za preprečevanje korupcije (KPK). Predlagal je Almo Maruško Sedlar in Igorja Lambergerja.
Z »odlično« je komisija ocenila le Almo M. Sedlar, profesorico filozofije in pedagogike, kot je navedeno v sporočilu za javnost. Med preostalimi primernimi kandidati je predsednik izbral še Igorja Lambergerja, doktorja ekonomskih znanosti s področja informacijsko-upravljavskih ved.
Zavrnil je torej kandidature doc. dr. Helene Blažun, doktorice znanosti iz poslovnih ved in doktorice znanosti iz zdravstvenih ved; mag. Borislava Snedca, magistra znanosti s področja managementa in mag. Jožico Vavpotič Srakar, magistrico znanosti s področja bančništva in financ.
Pahor je prepričan, da Slovenija danes dobiva senat KPK, ki bo presegel pričakovanja ljudi, in da bodo obenem različne strokovne izobrazbe izbranih članov senata, njihova različna dosedanja ukvarjanja s problemi pregona korupcije in njihov zelo enoten pogled na poslanstvo KPK Sloveniji omogočili, da tudi s komisijo uspešneje preprečuje ta deviantni pojav.
Predsednik KPK Boris Štefanec je ob imenovanju njegovih namestnikov dejal, da »dejstvo, da KPK dva meseca ni imela popolnega senata, ne zmanjšuje niti pristojnosti niti delovnih obremenitev komisije in njenih zaposlenih«.
Štefanec: Želeli bi si bolje ozavestiti državljane
»Komisija je v obdobju dveh mesecev od začetka mojega mandata zaključila okoli 170 postopkov ugotavljanja obstoja suma korupcije, odgovorila na 33 vprašanj s področja nasprotja interesov, nezdružljivosti funkcij in omejitev poslovanja, in na več sto vprašanj s področja načrtov integritete,« je dejal Štefanec.
KPK bo po njegovih besedah v prihodnosti opravila raziskavo o etičnosti in integriteti med tožilci, enako raziskavo med sodniki pa so že naredili. Namen teh je sodstvu in tožilstvu podati jasna izhodišča in oporo pri oblikovanju poenotene politike etike in integritete v pravosodju.
Obenem si bodo v prihodnjih letih prizadevali tudi bolje ozavestiti prebivalce Slovenije o tem, kaj vse je korupcija, in doseči spremembo v njihovem ravnanju. Štefanec je kot primer navedel, še vedno prevladujoče mnenje, da je pridobitev neke koristi za posameznika s pomočjo vez in poznanstev, mimo institucionaliziranih načinov delovanja, uspeh ali pa celo že kar pričakovano ravnanje. »Je pa taka sprememba posameznikovih mnenj in ravnanj dolgoročen in dolgotrajen proces,« je še dejal.