Pahor kljub odklonilnemu mnenju Klemenčiča pomilostil lastnika Sportine

Pahor je doslej pomilostil zgolj štiri obsojence. Za pomilostitev Bajrovića, ker da so bila tri mnenja pozitivna.

Objavljeno
22. september 2015 16.50
Predstavitev Slovenskih smernic za zakonito etično poslovanje. Na sliki Borut Pahor. Ljubljana, 10.02.2014
Pija Kapitanovič, Delo.si
Pija Kapitanovič, Delo.si

Ljubljana - Predsednik države Borut Pahor je, kot je znano, pomilostil lastnika Sportine Bahtijarja Bajrovića, ki je na začetku sojenja v zadevi Istrabenz priznal krivdo in dobil pogojno zaporno kazen osmih mesecev s preizkusno dobo dveh let. To je bila četrta pomilostitev, za katero se je odločil Pahor, ki sicer slovi po tem, da pomilostitvam ni naklonjen.

Pahor se je za pomilostitev, za katero je obsojenec zaprosil sam in v kateri je prosil, da se mu kazen predčasno izbriše iz kazenske evidence, ker da mu otežuje poslovanje, odločil na podlagi pozitivnih mnenj specializiranega državnega tožilstva RS, Okrožnega sodišča v Ljubljani ter soglasne pozitivne odločitve komisije za pomilostitve. Pri tem pa je neomenjeno in neupoštevano ostalo odklonilno mnenje pravosodnega ministrstva Gorana Klemenčiča.

Po mnenju Klemenčiča si Bajrović pomilostitve ni zaslužil, ker je storil kaznivo dejanje s področja gospodarske kriminalitete, ta pa je prioriteta politike pregona kaznivih dejanj. Pravosodni minister je v odklonilnem mnenju pomilostitvi nasprotoval tudi zato, je bilo priznanje obsojenca že ustrezno upoštevano pri izreku kazni, kaznivo dejanje pa je bilo storjeno v zvezi s poslovnimi listinami gospodarske družbe Sportina, katere lastnik je Bajrović, in zaradi finančnega prestrukturiranja katere je obsojenec sploh vložil prošnjo za pomilostitev.

Po Klemenčičevem mnenju bi bil edini učinek pomilostitve izbris obsodbe iz kazenske evidence pred zakonsko določeno rehabilitacijo, ki bi se sicer zgodila aprila 2016. Sicer pa, kot poudarjajo na pravosodnem ministrstvu, je vsakokratna odločitev o pomilostitvi izključna pravica predsednika republike in o njej nočejo problematizirati.

Iz urada predsednika države na očitke, da je šlo pri kaznivem dejanju Bajrovića za zavestno dejanje goljufije, v primeru zdravnice Nade Cesarec, ki jo Pahor ni pomilostil, pa za dejanje, do katerega so privedle nesrečne okoliščine in ni bilo zavestno, odgovarjajo, da so bila v postopku zoper Nado Cesarec tako mnenji sodišča in tožilstva kot tudi predlog ministra, negativni. Predsednik države, da se je do sedaj za pomilostitev odločil le v primerih, ko so bila izdana vsaj tri pozitivna mnenja.

»Vsa omenjena mnenja so prepričljivo utemeljevala, da je kazenska sankcija pri obsojencu že v celoti izpolnila svoj kaznovalni namen, ki ga tudi predčasen izbris pogojne obsodbe ne bi v ničemer okrnil, pač pa bi glede na vse okoliščine, ki se nanašajo tako na dejanje kot na osebnost storilca, sledil duhu pravičnosti in humanosti kaznovalne politike. Tovrstna oblika pomilostitve je glede na ostale oblike najmanj intenzivna, saj v najmanjši meri posega v pravnomočno sodno odločbo oziroma siceršnjo kazenskopravno zakonsko ureditev,« so še pojasnili v uradu predsednika države. 

Tožilec Jože Kozina je sicer v predlogu za pomilostitev zapisal, da je šlo pri obsojencu za enkraten spodrsljaj, ki ga je iskreno obžaloval, krivdo za dejanje je tudi priznal, kazensko sankcijo, glede katere je tožilstvo prepričano, da je že  izpolnila svoj namen, pa sprejel pokončno.

Pahor je do sedaj, torej v treh letih petletnega mandata, podpisal zgolj štiri ukaze o pomilostitvi. Za primerjavo, nekdanji predsednik Republike Slovenije Janez Drnovšek je v svojem mandatu pomilostil 99 zapornikov. O pomilostitvah se predsednik republike odloča po prejemu vseh potrebnih mnenj, ki jih najprej pregleda komisija za pomilostitve, ki nato poda še svoje mnenje.