Tiskane izdaje
Zagreb - »Politika je moja ljubezen. Če ne bom izvoljen, to pomeni, da me je politika zapustila. Nikoli si ne bom opomogel,« je dejal Borut Pahor v oddaji hrvaške televizije HRT V nedeljo ob dveh.
Na vprašanje, kdaj bodo ljudje v Sloveniji znova živeli od svojega dela, je Pahor odgovoril, da je prepozno za tiste, ki si že zdaj to zaslužijo.
Novinar hrvaške televizije Aleksander Stanković ga je povprašal tudi o predvolilni kampanji. Pahor je pojasnil, da se je za kampanjo, kjer se je preizkusil v 35 različnih poklicih odločil in skupaj opravil 228 delovnih ur, ker je nezaupanje ljudi v politiko postalo tako veliko, da se s tradicionalno kampanjo sploh ne da približati ljudem.
Pahor je poudaril tudi, da ljudje politiki pripisujejo preveliko moč in da jih moti, ker stranke med seboj ne sodelujejo v korist naroda. »Politiki pa, zlasti ko je bila konjunktura, sebi pripisujejo zasluge za blaginjo, zato ljudje upravičeno domnevajo, da imajo tudi zasluge za krizo,« je bil kritičen.
Pogovor se je tako dotaknil tudi obdobja, ko je bil Pahor premier. Novinar ga je izzval s trditvijo, da je bila včasih Slovenija Hrvaški za vzor, kar danes ni, in ga spodbodel, koliko krivde za nastalo krizo v državi je na njegovih plečih. Pahor je odgovoril, da je deloma krivdo vzel preveč nase, to pa zato, ker je bil kot premier strelovod, na katerega so prišli vsi hudourniki kritik. »Že tako je bila psihološko in socialno gospodarska kriza težka za ljudi,« je še dodal. »Kot premier sem nase prevzel preveliko odgovornost, saj sem poskusil reševati tako gospodarsko krizo v državi kot vprašanje slovensko-hrvaške meje. Moja reakcija je bila pravilna, saj sem zdajšnji slovenski vladi omogočil, da se ukvarja le z gospodarskimi problemi.« Kljub temu pa je priznal, da je v letu 2009 zanemaril reševanje krize in podcenil reševanje bančnega sistema.
Z Jadranko Kosor našla način reševanja spora
Glede pogovorov z Jadranko Kosor o odnosih med Hrvaško in Slovenijo je dejal, da sta v začetku pri pogovorih pomagale ZDA in Švedska, ki je takrat predsedovala EU. »V začetku smo potrebovali njihov nadzor, da smo se držali tega, kar smo se dogovorili, kasneje to ni bilo več potrebno,« je dejal Pahor. Izdal je tudi, da je Kosorjevo na dvorcu v Trakoščanu prosil, da se o vprašanju reševanja meje pogovarjata v dvorcu, saj ni želel, da njun pogovor poslušajo obveščevalne službe.
Pojasnil je, da sta imela s hrvaško kolegico zaupanje in da sta si pomagala pri medsebojnih odločitvah. »Preprosto sva vedela, da ima eden vodo in drugi hrano ter da eden brez drugega ne moremo. Morala sva iti skupaj in tako sva prišla do vrha,« je o takratnih odnosih s hrvaško kolegico dejal Pahor.
Kompromis, ki sta ga sklenila je bil, da sicer nista našla rešitve za rešitev mednarodnega spora, ampak sta našla način reševanja spora, ki je obojestransko sprejemljiv. »To je bila zmaga razuma in hrabrosti v demokraciji,« je še dejal.
O reševanju vprašanja slovensko-hrvaške meje je Stankovića zanimalo, kako jima je z Jadranko Kosor uspelo rešiti to vprašanje v dveh mesecih, kar jima z Ivom Sanaderjem ni nikoli, in kakšno vlogo je imela pri samem arbitražnem sporazumu ameriška generalna sekretarka Hillary Clinton. Pahor je pojasnil, da se je vse začelo z ugotovitvijo, da sta Slovenija in Hrvaška ostali sami. »Ko je Slovenija zavrnila pogajanja, ki jih je vodil komisar Olli Rehn, se nihče več z nami ni hotel pogovarjati. Vodilni politik v Bruslju mi je dejal, da bodo spor zamrznili za pol leta. Takrat sem šel domov, kjer smo imeli svoje težave z zapiranje Mure in stečaji, a sem se ukvarjal z mislijo, kaj bi bil dovolj atraktiven predlog za Hrvaško. S predlogom smo se obrnili na ameriško stran, ki ga je posredovala hrvaški strani. Spomnim se, da je prišel ameriški posrednik do mene in mi dejal, da žal ne bo nič, saj hrvaška molči. Vedel sem, da je to dober znak,« se spominja Pahor.
Vloga Hillary Clinton pa, kot je dejal Pahor, ni bila velika, čeprav sta Bela hiša in State Department budno pazila na potek pogajanj.
Glede vstopa Hrvaške v EU je Pahor dejal, da je bil nekdanji hrvaški premier Ivo Sanader prepričan, da je Slovenija premajhna in bo popustila pod pritiskom velikih držav.
Pahor predlaga ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe
V oddaji je tudi predlagal, naj slovenska vlada pošlje v državni zbor predlog ratifikacije pristopne pogodbe Hrvaško k EU po pismu Banki za mednarodne poravnave v Baslu, ki ga je predlagala hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić za reševanje spora o Ljubljanski banki. Kot je pojasnil, pričakuje, da bosta finančna strokovnjaka Slovenije in Hrvaške France Arhar in Zdravko Rogić predlagala svojim vladam, da državi nadaljujeta reševanje spora o LB v okviru sporazuma o nasledstvu iz leta 2001.
»Verjamem, da bi na podlagi aplikacije iz leta 2001 Slovenija lahko ratificirala hrvaško pristopno pogodbo, Hrvaška pa bi spoštovala pogodbo o nasledstvu iz leta 2001 in pogoje, ki jih je sprejela za zaprtje 4. poglavja (prost pretok kapitala) v pogajanjih z EU,« je povedal Pahor.
Kot je pojasnil, bosta državi z vzporednimi dejanji – da slovenska vlada sproži postopek ratifikacije, za katero je potrebna dvotretjinska večina, hrvaška pa spoštuje sporazum o nasledstvu – in ob vzajemnem zaupanju, ki je bilo značilno za odnose med prejšnjima vladama, lahko prišli do zadovoljujoče rešitve.
Izpostavil je tudi, da je Pusićeva s predlogom iz prejšnjega torka o skupnem pismu Banki za mednarodne poravnave v Baslu praktično povzela dogovor, ki sta ga glede reševanja spora o LB s prejšnjo hrvaško premierko Jadranko Kosor dosegla julija 2010 v Bohinju.
