Tiskane izdaje
Ljubljana – »Borut Pahor, Franc Križanič in Matej Lahovnik niso zgolj politično odgovorni za škodo pri projektu šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj, temveč so tretji osebi omogočili pridobitev premoženjske koristi in povzročili oškodovanje državnega premoženja,« je povedal Uroš Lubej, predsednik Solidarnosti, kjer so na podlagi poročila parlamentarne preiskovalne komisije ocenili, da je bil Teš 6 preplačan za 350 milijonov evrov.
Predsednik republike Pahor naj nemudoma poda odstopno izjavo, sicer bo Solidarnost v treh dneh objavila državljansko peticijo za njegov odpoklic. Glavno vprašanje, na katero bodo iskali odgovor, je, ali je funkcionar, ki je zlorabil uradni položaj, omogočil oškodovanje javnih sredstev in krivo pričal pred preiskovalno komisijo, še primeren za opravljanje najvišje politične funkcije v državi.
Gorazd Marinček in Uroš Lubej pozivata Pahorja k odstopu. Foto Blaž Samec/Delo
Bistveno je to, kot je povedal Gorazd Marinček, da so bili vsi imenovani člani vlade, ki je bila sočasno tudi skupščina Holdinga Slovenskih elektrarn. Tako je bila pristojna za odločanje o temeljnih poslovnih usmeritvah HSE. Leta 2009 se je skupščina sestala štirikrat, vendar nikoli ni obravnavala podražitve projekta Teš 6 s 600 milijonov na 1,4 milijarde evrov. »Ta sprememba se ne bi smela zgoditi brez soglasja skupščine HSE oziroma vlade,« pravi Marinček.
Poleg tega se je gospodarska konjunkura ustavila, vlada bi tako lahko posredovala pri Alstomu, ki je takrat dobil več odpovedi projektov, za znižanje cene. Dodatno bi lahko izbrali tipsko elektrarno, ne unikatne. Novembra 2009 pa je vlada dopustila, da si je nadzorni svet HSE prilastil pooblastila skupščine HSE. Lahovnik je v tem času izdal soglasje za kratkoročno zadolžitev HSE za 30 milijonov evrov, zraven pa dopisal, da je ta denar namenjen za dokapitalizacijo Teša, ki bo tako lahko Alstomu plačal avans 80 milijonov evrov. Križanič je to odločitev, s katero je pogodba z Alstomom začela dejansko veljati, odobril.
Padalec porinjen skozi vrata
»Ni res, da Pahorjeva vlada ni sprejela nobene pomembne finančne odločitve. 3. december 2009 je startni datum investicije. Padalec je bil porinjen skozi vrata,« pravi Marinček in dodaja, da projekt ni v javno korist, saj zdaj, kljub remontu v jedrski elektrarni Krško, ne dela s polno močjo. En razlog je to, da je elektrika iz uvoza cenejša, drugi pa to, da so v Premogovniku Velenje naleteli na manj kakovosten lignit, zraven pa se pojavljajo še stebrni udari.
Pahorjeva vlada je potisnila padalca skozi vrata. Foto Blaž Samec/Delo
Dejanja vseh ovadenih so bila zavestna. Januarja 2009 so se o projektu pogovarjali na strateškem svetu za energetiko, marca je vlada gostila predstavnike Evropske investicijske banke, kjer so se pogovarjali o povečanju posojila s 350 na 550 milijonov evrov, v začetku marca so na dopisni seji tudi povečali proračunsko rezervo z 1,2 na 2,4 milijarde evrov, kar je omogočilo državno poroštvo 440 milijonov evrov za Teš 6 leta 2012. Maja pa je Pahor pred vsemi poslanci odgovarjal na vprašanja Franca Bogoviča o projektu Teša 6.
V Solidarnosti vidijo vložitev kazenskih ovadb kot pospešek, da bi preiskovalni organi, še bolj pa državno tožilstvo in sodniki uporabili ugotovitve parlamentarne preiskovalne komisije. »Procedure pri Tešu 6 so postale standard za velike projekte,« meni Marinček, ki opozarja še na to, da so javno korist preimenovali v javni interes, kar omogoča, da posamezniki, ne družba, v imenu javnega interesa pridobijo korist zase.
Pahor ponavlja, da ni kriv
Takratni premier in sedaj predsednik republike Borut Pahor je prepričan, da niso podani utemeljeni razlogi za ovadbo. V pričanju pred preiskovalno komisijo in v številnih pojasnilih javnosti v zadnjih letih je pojasnil, da ni opustil nobenega dolžnega ravnanja, kaj šele, da bi namerno ravnal v škodo države. Svoje delo je v težkih časih opravljal vestno.
Gorazd Marinček in Uroš Lubej proti Pahorju. Foto Blaž Samec/Delo
Vlada, ki jo je vodil, pravijo v njegovem uradu, projekta Teš 6 ni niti začela niti končala. Zato je nenavadno, da je politična odgovornost pripisana izrecno njegovi vladi. V tem sklepi odstopajo od poročila.
Politično odgovornost je kot takratni premier že prevzel, ko je bila njegovi vladi izglasovana nezaupnica in na naslednjih volitvah ni uspel ponoviti mandata za predsednika vlade. Po tem pa so mu volivke in volivci izkazali zaupanje in ga dvakrat, leta 2012 in leta 2017, izvolili za predsednika republike. Zato, kot menijo, ni razlogov, da bi odstopil.
