Pahor: Z Obamo sva zgladila nesporazum

Predsednik države domneva, da se bo odslej Slovenijo vedno obveščalo še pred umestitvijo na kakšen seznam.

Objavljeno
26. september 2014 19.44
Posodobljeno
26. september 2014 20.02
Sebastijan Kopušar, New York
Sebastijan Kopušar, New York

NewYork - Nesporazum med Slovenijo in ZDA je zglajen, je danes dejal slovenski predsednik Borut Pahor. Slovenija­ ostaja na seznamu ameriške koalicije, Washington pa nas bo v prihodnje menda vprašal, ali se s takšnim uvrščanjem strinjamo. Naša država vztraja pri stališču, da naj mednarodna posredovanja - tudi sedanje v Siriji in Iraku - odobri varnostni svet.

Pahor je danes nastopil na splošni razpravi 69. zasedanja generalne skupščine Združenih narodov, na kateri je govoril predvsem o nujni reformi njenega delovanja, še posebej varnostnega sveta, saj lahko v nasprotnem primeru »pride do zloma sodobne politične in varnostne infrastrukture«. Po njegovih besedah razprava o reformi traja že dolgo, vendar ni prinesla jasnih sprememb, zaradi česar bi lahko bila svetovna organizacija sčasoma odrinjena na rob mednarodnega dogajanja.

Po govoru je na srečanju s slovenskimi novinarji dejal, da je o nesporazumu med državama na kratko govoril z Obamo na štiri oči. »Nesporazum je zglajen. Domnevam, da v prihodnje takšnih presenečenj, da Slovenija pred umeščanjem na liste o tem ne bi bila obveščena, ne bo več,« je pojasnil, kako je na torkovem sprejemu, ki ga je v New Yorku priredil ameriški predsednik s soprogo, reševal slovensko čast. V isti sapi je poudaril, da »je prav, da je Slovenija med državami, ki se borijo proti terorizmu, a seveda absolutno ne z vojaškim sodelovanjem«.

Izredne okoliščine

Slovenski predsednik je v nagovoru generalne skupščine poudaril, da si naša država pri reševanju zapletenih mednarodnih razmer z morebitno uporabo sile želi mandat varnostnega sveta. Pri tem morajo njegove stalne članice uporabljati pravico do veta odgovorno in skladno z mednarodnim pravom ter ustanovno listino ZN. Prav vrnitev k osnovnim načelom v ustanovni listini bi morala biti vodilo za njeno posodobitev, ki je nujna, saj je mednarodni mir vse bolj spodkopan.

»Zadnje čase čutim potrebo, da doma in v tujini večkrat kot doslej govorim o prizadevanjih za mir,« je ugotovil Pahor. Dodal je, da se varnostni problemi zgoščajo in postajajo tako kompleksni, da jih lahko mednarodna skupnost legitimno reši samo z uporabo varnostnega sveta. »Zato ga je pred sedemdesetimi leti tudi ustvarila. Reševanje problemov mimo njega je v osnovi zgrešeno,« je prepričan.

Dopušča sicer razmere, ki bodo z vidika sedanjih mednarodnih pravil - tudi o položaju in delovanju varnostnega sveta - nepredvidljive in ko bo uporaba sile mimo varnostnega sveta legitimna. »Ampak to so izjemni primeri in takrat je treba temeljito in prepričljivo pojasniti svetovni javnosti, zakaj takšno ravnanje.« Če bo posredovanje brez mandata Združenih narodov postalo načelo, bo svet po Pahorjevih besedah zanesljivo prišel do točke, ko lahko samovoljno ukrepanje sproži konflikt širokih in nenadzorovanih razsežnosti.

ZDA utemeljujejo sedanje posredovanje s surovim ravnanjem pripadnikov Islamske države z vsemi, ki se ne strinjajo z njimi. »Treba pa je jasno povedati, da je tudi mirovno operacijo za zaščito ljudi v Iraku in Siriji, ki so žrtve radikalizma, treba pripeljati pred varnostni svet in dobiti njegov mandat,« je poudaril slovenski predsednik.