Tiskane izdaje
Ljubljana – Danes bo začel veljati zakon o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva (ZPŠOIRSP), na podlagi katerega bodo lahko izbrisani zahtevali odškodnino za čas, ko se jim je godila krivica. Ali je poprava na ta način ustrezna, se mora izreči še sodna instanca.
Državni zbor je novembra lani sprejel ZPŠOIRSP, ki določa, da so do odškodnine upravičeni izbrisani, ki imajo zdaj v Sloveniji urejen status, bodisi tujca z dovoljenjem za stalno bivanje bodisi so pridobili državljanstvo, in tisti, ki so od leta 1992 do 2010 poskušali urediti svoj pravni položaj, a je bila njihova vloga zavrnjena ali zavržena. Denarnega zadoščenja pa na tej pravni podlagi ne bodo mogli zahtevati tisti, ki po izbrisu nikoli niso formalno vlagali prošenj za urejanje statusa, umrli ali njihovi dediči in otroci izbrisanih, rojeni po 23. decembru 1990.
Upravičenci, ki se bodo morali identificirati z osebnim dokumentom, – na ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) pričakujejo, da jih bo okoli 12.000 – bodo lahko denarno odškodnino uveljavljali na dva načina, in sicer po upravni ali sodni poti.
Kdor se bo odločil za upravni postopek, bo lahko od danes do 18. julija 2017 na upravni enoti vložil zahtevek za odškodnino. Z zakonom določena pavšalna višina odškodnine je 50 evrov za vsak mesec od izbrisa do ponovne ureditve statusa.
Po besedah Jerneja Rovška, namestnika varuhinje človekovih pravic, so na MNZ naslovili pobudo, naj pripravijo formularje, s katerim bodo olajšali postopek tako vlagateljem kot uradnikom. Nekatere upravne enote so posebne obrazce natisnile samoiniciativno, na MNZ pa so odgovorili, da zakon ne predvideva formularjev in se tako upravičencev ne omejuje. Proti temu so protestirali tudi predstavniki Društva izbrisanih prebivalcev Slovenije (Dips), ki pa so pripravili obrazec zahtevka. Dostopen je na njihovi spletni strani.
Druga pot, ki jo lahko ubere posamezni upravičenec, je, da vloži tožbo za izplačilo denarne odškodnine za škodo, ki jo je utrpel zaradi izbrisa. Najvišji možen dosojeni znesek je omejen na trikratnik pavšalnega. Vendar pri Dipsu opozarjajo, da mora posameznik, če izgubi, kriti tudi stroške države, zato svetujejo, naj bodo tožniki resnično prepričani, da lahko dokažejo, da je škoda, ki so jo utrpeli, posledica izbrisa. Prav tako svetujejo ljudem, naj čim prej vložijo zahtevek na upravni enoti, za sodni postopek pa naj počakajo, ali bo zakon sploh obveljal.
Odločala bodo še sodišča
Odškodnine, nižje od 1000 evrov, bo država izplačala v enem znesku 30 dni po pravnomočnosti odločbe, višje pa bodo izplačali v največ petih obrokih – prvega 30 dni po pravnomočni odločbi, nadaljnje pa v razmiku enega leta.
Minister za notranje zadeve Gregor Virant je prepričan, da bodo zadeve potekale gladko in da bodo lahko zahtevke na upravnih enotah rešili v enem mesecu.
»Mednarodna in domača sodišča bodo povedala, ali je shema zadostna. Počakati je treba na oceno evropskega sodišča in sveta ministrov, ali je ureditev v skladu z evropsko konvencijo o človekovih pravicah, in na odločitev našega ustavnega sodišča, ali je v skladu z ustavo,« je komentiral Jernej Rovšek. »Je pa skrajni čas, da se ta zgodba, ki je madež Slovenije in traja že več kot 20 let, čim prej zaključi.«
Dips je januarja na ustavno sodišče vložil pobudo, s katero izpodbija ZPŠOIRSP, zlasti v delu, ki zadeva višino odškodnine. Zahtevajo priznanje realne škode in njeno povrnitev v skladu z ekonomskimi in socialnimi možnostmi države. Vse drugo je, kot se je ob vložitvi izrazil pravni zastopnik Dipsa Matevž Krivic, »norčevanje iz sodbe evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), slovenske ustave in zdravega razuma«. Sporno se jim zdi tudi, za zakon netransparentno pomeša odškodnini za materialno in nematerialno škodo, ki sta bistveno različni in o katerih je ESČP odločal ločeno.
