Petan: DZS nima nič z bančno luknjo

Petan ne razume, zakaj so bile terjatve do DZS prenesene na DUTB. Ivana Zidarja nameravajo prisilno privesti na zaslišanje.

Objavljeno
12. marec 2018 18.06
šipič petan
L. Z., STA
L. Z., STA
Ljubljana - Poslovne banke niso družbi DZS odpisale niti centa dolga in DZS ta trenutek nima z bančno luknjo nič, je danes pred Logarjevo preiskovalno komisijo dejal predsednik uprave DZS Bojan Petan. Ne razume, zakaj so bile terjatve do DZS prenesene na DUTB. Nekdanjega vodjo SCT Ivana Zidarja na zaslišanje ni bilo in ga nameravajo prisilno privesti.

V vseh 73 letih poslovali z dobičkom

Petan je v pričanju pred parlamentarno preiskovalno komisijo o zlorabah v bančnem sistemu, ki jo vodi Anže Logar (SDS), poudaril, da je DZS v vseh 73 letih obstoja vedno poslovala z dobičkom in ni bila nikoli blokirana. Na podlagi kakšnih kriterijev je bilo za okoli 61 milijonov evrov dolgov do DZS prenesenih na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), ne ve. Trdi, da so bila zavarovanja tudi po takratnih ocenah za okoli 10 odstotkov višja o terjatev in da je družba dolg odplačevala.

Sklad York naj bi terjatve DUTB do DZS odkupil s 60-odstotnim diskontom, je pa DZS Yorku še vedno dolžan 100 odstotkov. Razlika je šla na račun davkoplačevalcev in od prenosa terjatev ni imela družba nič, ampak so zaslužili le tisti, ki so terjatve preprodajali, je poudaril.

Logar je navedel podatek, da je Petan v kazenskih postopkih, v katerih mu grozi do osem let zapora, ter pisanje medijev, da je bil Petan do leta 2014 nedotakljiv. »To je pravljičarstvo,« je takšne navedbe medijev zavrnil Petan. Zanikal, da bi zaradi preiskav v skupini DZS zaposlili nekdanjega vodjo Slovenske varnostno-obveščevalne agencije (Sova) Sebastjana Selana, ki je sedaj med drugim direktor Marine Portorož. Selan je izjemno uspešen direktor, je poudaril Petan in dodal, da ne vidi ne koristi ne škode v tem, kaj je Selan delal prej.

Beži, a mu ni uspelo zbežati

Petan, ki je bil po lastnih navedbah v devetih kriminalističnih preiskavah, od katerih sta sedaj odprti še dve, je tudi zanikal, da bi bil vnaprej obveščen o kriminalističnih preiskavah. »To je pa višek pravljičarstva. Če bi bil obveščen, bi bilo verjetno drugače. Ni mogoče biti obveščen,« je dejal.

O političnih povezavah je dejal, da je bil vodja brežiškega občinskega odbora LDS, da pa nikoli ni bil republiški funkcionar LDS. O tem, ali je (bil) Gregor Golobič njegov politični mentor, se ni izjasnil. V politiki ni več aktiven od leta 2002, ko je zapustil državni svet. »Bežim od politike, pa mi očitno ni uspelo zbežati,« je ob teh vprašanjih dejal Petan.

Tudi domnevni vzdevek »Golobičeva denarnica« je po njegovih besedah »še en del slovenskega pravljičarstva«. Donacija podjetij Cefey in Bergex, ki sta v času Petanovega vodenja Hipotekarne banke Brežice v letu 1992 pri tej dobili po milijon evrov posojila in denar nato donirali LDS, je bila v tistem času skladna z zakonom o političnih strankah, je dejal.

Zanikal je povezave z nekdanjimi uslužbenci, tudi vodilnimi, v Abanki oz. vpliv na podeljevanje ali reprogram posojil - npr. Vanja Jeraj Markoja je bila v Abanki namestnica predsednika kreditnega odbora, nato pa se je zaposlila v DZS in se dogovarjala z bankami upnicami o reprogramu - ali da bi DZS igrala vlogo delniškega parkirišča za Abanko, o čemer je Logar spraševal v povezavi s kupovanjem delnic investicijskega sklada ZIF Slavonski.

Je pa pri vprašanjih o političnem vplivu izpostavil, da je Kapitalska družba v obdobju po letu 2004 DZS onemogočala, da bi v Termah Čatež odpravili nezakonito stanje, ko je imela družba več kot 20 odstotkov lastnih delnic.

Visoki dohodki se mu ne zdijo sporni

Da so bile banke pripravljene kreditirati DZS, ne pripisuje morebitnim povezavam, ampak dobremu poslovanju DZS. Zanikal je tudi, da bi se DZS preveč zadolžila, je pa pri tem izpostavil težavo - ki so jo imele banke tudi sicer ob začetku krize -, in sicer kratkoročna posojila za dolgoročne naložbe.

Petan ne razume, zakaj se ga označuje za tajkuna, tudi visoki osebni dohodki - v letu 2009 je bil tretji najbolje plačani menedžer in je dnevno zaslužil 1680 evrov bruto - se mu ne zdijo sporni, glede na to, da je vodil tri ali štiri družbe. Poudaril je, da je posloval zakonito in tudi vedno plačeval davke.

Na današnjo sejo komisije je bil kot priča vabljen tudi nekdanji vodja propadlega gradbenega velikana SCT Zidar, a se zaslišanja ni udeležil, pri čemer ni posredoval zdravniškega ali kakšnega drugega opravičila. Komisija se je zato odločila, da ga bodo na zaslišanje prisilno privedli.