Petletni rok za spodbijanje očetovstva ne velja več

Ljubljana - Ustavno sodišče je soglasno razveljavilo tisti del zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), ki domnevnim očetom predpisuje, da morajo najkasneje v petih letih po rojstvu otroka vložiti tožbo, če sumijo, da otrok ni njihov. Tako v veljavi ostaja samo tisti del zakona, ki določa, da mora domnevni oče tožbo vložiti v letu dni od tedaj, ko je izvedel za okoliščine, ki vzbujajo sum, da otrok ni njegov (subjektivni rok).

Pobudnik ustavne presoje, oče starejše hčere, je vložil zahtevo za oceno ustavnosti drugega odstavka 96. člena ZZZDR, saj je prepričan, da petletni rok za vložitev tožbe nesorazmerno posega v njegove osebnostne pravice. Interes domnevnega očeta, ki ni biološki oče, mora, kot je zapisal pobudnik, "pretehtati nad interesi pravne varnosti in varovanja trajnosti obstoječih družinskopravnih razmerij," objektivno določen petletni rok pa tega ne omogoča. Meni, da mu ustava daje pravico do poznavanja identitete svojih naravnih otrok, kakor tudi pravico, da ukine pravno vez med seboj in otrokom, ki ne ustreza realnosti. Dejstvo namreč je, da lahko domnevni očetje izvedo za okoliščine, ki utemeljujejo dvom o očetovstvu, šele po preteku petletnega roka.

Enotno in nedvoumno

V ZZZDR je v 96. členu za domnevnega očeta urejena možnost sodnega izpodbijanja očetovstva za to, da se prekine oziroma ukine pravna vez med domnevnim očetom in osebo, ki velja za njegovega otroka, saj pravna vez ne ustreza biološki resničnosti. Ustavno sodišče se je doslej trikrat izreklo o upravičenjih otrok v takšnih primerih. Enotno in nedvoumno je zakonske roke razveljavilo kot ustavno neskladne, saj so "nesorazmerno omejevali pravice otrok, da izvejo svoj izvor oziroma da izpodbijajo pravno priznano starševsko razmerje, ki ni skladno z biološkimi dejstvi."

In v tokratnem primeru, ko gre za pravice domnevnih očetov, je ravnalo enako. Dvom posameznika o tem, ali so formalno njegovi otroci res tudi njegovi, ali je z njimi sploh sorodstveno oziroma gensko povezan, lahko pomeni hudo psihološko breme in negotovost, težave v socialnih odnosih, kar vzbuja občutke ponižanja ter pomembno vpliva na njegov ugled in dobro ime. Poleg tega ima pravno priznano očetovstvo za očete pomembne pravne posedice tako na premoženjskem kot nepremoženjskem področju.

Nesorazmerno

Ustavno sodišče je prek preizkusa sorazmernosti ugotovilo, da je petletni rok trd, nefleksibilen in rigiden in lahko za vedno onemogoča sodno uveljavitev osebnostnih pravic. Teče v času, ko domnevni oče ne ve - in mu glede na nevednost tudi ni mogoče očitati neskrbnosti - da otrok, ki velja za njegovega, dejansko v biološkem smislu ni, ker je njegov biološki oče drug moški.

Zato je poseg, tako ustavno sodišče, v osebnostne pravice (35. člen ustave) domnevnih očetov z določitvijo petletnega roka, prekomeren. Protiustavno je, da domnevni oče ne more izpodbijati očetovstva, če je ta rok potekel. Gre za nesorazmeren poseg, ki omejuje pravico domnevnega očeta, da uskladi pravno stanje starčevstva z biološko realnostjo. In teža posledic tega posega ni sorazmerna s koristimi, ki jih izpodbijana zakonska ureditev prinaša.