Pirc Musarjeva delo nadaljuje na novem inštitutu za dostop do informacij

Ljubljana − Nekdanja informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar je skupaj z Rosano Lemut Strle, njeno namestnico v uradu informacijskega pooblaščenca, ustanovila Inštitut za zasebnost in dostop do informacij. Kot je zapisano na spletnih straneh inštituta, se ukvarjajo z ozaveščanjem o dostopu do javnih informacij in varstvom osebnih podatkov.

Pirc Musarjeva je danes objavila tudi mnenje inštituta o aktualnem primeru sodnega pregona proti novinarki Dela Anuški Delić, ki ji tožilstvo očita kaznivo dejanje izdaje tajnih podatkov Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova), ki naj bi jih po trditvah Sove uporabila v seriji člankov konec leta 2011, ko je razkrila povezavo neonacistične skupine Blood & Honour s stranko SDS.

O pravici vedeti in težnji po državni varnosti se zdi, da pri tajnih podatkih stojita na nasprotnih bregovih in se mora prva (vedno) umakniti drugi − bolj zveličavni, v mnenju piše Lemut Strletova.

Oblast skupaj z organi pregona bi morala razumeti, da se zaupanje gradi predvsem z iskrenostjo, menijo v Inštitutu za zasebnost in dostop do informacij. Pravica vedeti je gradnik mirnega sožitja med posamezniki in oblastjo, pri čemer ni oblast tista, ki blagohotno in po lastni presoji odmerja informacije ljudstvu, pač pa so mediji in posamezniki tisti, ki si jih jemljemo − skozi zahteve po dostopu, tudi, če hočete, s pomočjo žvižgačev. Opominjajo, da teh žvižgačev ne bi bilo, če ne bi imeli o ničemer »žvižgati«. »Žvižgač vselej razkriva za javnost pomembne informacije in novinar, ki takšne informacije posreduje javnosti, deluje v javnem interesu,« še dodajajo v inštitutu.

»Za zaupanje med oblastjo in posamezniki ni dovolj, da se prva zgolj formalno zaveže k zagotavljanju pravice vedeti. Pravica mora biti živa. Živa toliko, da se pred kazenskim pregonom (še posebej novinarja) oceni, ali je bila objava tajnih podatkov v javnem interesu,« še opominja inštitut.