Tiskane izdaje
Ljubljana – »Letos sem že dvakrat doživel prepoved nastopanja. Februarja, ko naj bi v srednji Italiji govoril o fojbah, so mi nastop preprečili neofašisti, zdaj pa še naši,« je danes dejal zgodovinar Jože Pirjevec, nesojeni govornik na slovesnosti ob ruski kapelici. V kabinetu premiera Janeza Janše zanikajo, da bi vplivali na izbiro govornikov na prireditvi, ki jo sicer organizira Društvo Slovenija-Rusija.
V Društvu Slovenija-Rusija so se po zapletih zaradi govornikov na letošnji slovesnosti pod Vršičem zavili v molk. Pojasnili so nam le, da je zanje zgodba končana, dogodek je uspel in se že veselijo prihodnjega.
Da je bila komunikacija med uradom predsednika vlade in društvom v dneh pred slovesnostjo na Vršiču ostra, posredno potrjujejo tudi v današnjem uradnem pojasnilu kabineta predsednika vlade Janeza Janše.
V njem pravijo, da so organizatorji, »še preden so bila dosežena prva usklajevanja, objavili svoj koncept prireditve, ki ni upošteval običajnega protokola ob organizacijah tovrstnih dogodkov«. Še bolj zanimivo pa je, da so v uradnem sporočilu za javnost zatrdili, da je bilo ves čas načrtovano, da bosta nastopila dva govornika (Janez Janša in predsednik Sveta federacije Federalnega zbora Ruske federacije Jurij Leonidovič Vorobjev), zanikajo pa, da bi postavljali kakršne koli zahteve glede govornikov.
A pred tem sporočilom je predstavnica za stike z javnostjo pri predsedniku vlade Ina Kukovič za Delo pojasnila, da so načrtovali, da bo slavnostni govornik predsednik vlade (častni pokrovitelj), poleg njega pa še predstavnik ruske delegacije, predstavnik občine in predstavnik društva. Torej tako, kot je bilo to običajno zadnja leta, kar se nekoliko razlikuje od scenarija, ki so ga pozneje objavili na spletni strani predsednika vlade.
Scenarij prireditve pod Vršičem je bil zadnja leta vedno takšen, da sta poleg visokih državnih govornikov nastopila še predstavnika občine in Društva Slovenija-Rusija. Naloga zadnjega je bila, da po formalnih govorih vdihne prireditvi še nekaj vsebine in duše: lani je nastopila prevajalka Tatjana Komorova, leto pred tem pokojni pesnik Tone Pavček, leta 2009 akademik Matjaž Kmecl in leta 2007 predsednik društva Saša Geržina. Letos bi moral proslavi »vdihniti dušo« eden od zgodnjih sopotnikov društva in zgodovinar Jože Pirjevec, ki je v svoji akademski karieri proučeval tudi zgodovino Rusije 19. stoletja.
Kabinetne grožnje
»Letos sem že dvakrat doživel prepoved nastopanja. Februarja, ko naj bi v srednji Italiji govoril o fojbah, so mi nastop preprečili neofašisti, zdaj pa še naši,« je povedal zgodovinar Jože Pirjevec po nedeljski prireditvi ob Ruski kapelici pod Vršičem.
Pravi, da je član društva vse od začetka in kot strokovnjak za rusko zgodovino pogosto nastopa na njihovih prireditvah. S predsednikom društva Geržino sta že dalj časa načrtovala, da bo enkrat nastopil na tej prireditvi.
Geržina je za pokroviteljstvo prosil predsednika vlade, ker ima srečanje tudi uraden značaj. Poleg uradnih predstavnikov na prireditvi govori o slovensko-ruskih odnosih tudi član društva.
»Teden pred prireditvijo (21. julija) me je poklical Geržina in mi sporočil, da v kabinetu predsednika vlade nočejo, da nastopim. Menda so dejali, naj v imenu društva govori Geržina ali nihče. To sem sprejel na znanje,« pojasnjuje Pirjevec.
Geržina je šel še enkrat k predsedniku vlade, a brez uspeha. Pozneje je izvedel, da so v kabinetu celo zagrozili, da na prireditvi ne bo vojske. Med člani stranke predsednika vlade pa se je domnevno razširila novica, da ni primeren govornik zato, ker je sin emigranta in ker nastopa v Sloveniji s slovenskim imenom, v Italiji pa z poitalijančenim.
»To ni res,« je ogorčen Pirjevec. Povedal je še, da je v govoru poskušal predstaviti problematiko slovensko-ruskih odnosov v skoraj stoletnem obdobju od tragičnega dogodka na Vršiču. »Pokazal sem, kako smo Ruse ljubili in se jih tudi bali v tem stoletju. Zdaj je nastopil čas, da se jih ne bojimo več in da lahko gradimo naše odnose znova na ljubezni.«
Presona non grata
Nekdanja novinarka, evroposlanka, publicistka in članica, tako kot Pirjevec, Liberalne akademije Mojca Drčar Murko meni, da je Pirjevec ravnal civilizirano, ko se je umaknil, ker očitno ni bil zaželen.
Po njenem v tem primeru deluje sovražna paranoja, ker se je v zadnjem obdobju zelo izpostavil pri vprašanju razumevanja polpretekle zgodovine. »Gre jim na živce, ker Pirjevca ne morejo ukalupiti. Je sin begunske družine, v Trstu živi od leta 1947, ni bil član zveze komunistov in je pošten zgodovinar. Je zelo natančen, zato je prišel do mnogih podatkov, ki, denimo, prikazujejo vlogo in pomen bivšega predsednika Jugoslavije kot večplastno osebnost, nikakor pa ne a prióri negativno osebo. Če ga je kaj, ga je na črni seznam osebnosti postavila dobro sprejeta biografija Josipa Broza Tita. Pirjevec se tudi oglaša, ko se razjasnjuje vloga Osvobodilne fronte ali pa odnosi med klerikalnim in liberalnim taborom pred drugo svetovno vojno in med njo. Z natančnim delom zelo otežuje delo tistim, ki poskušajo dokazati, da se je vse skupaj začelo leta 1945, pred tem pa naj bi bili zavezniki Britancev. Ko vse to upoštevamo, se ne moremo izogniti občutku, da je Pirjevec na seznamu nezaželenih osebnosti,« meni Drčarjeva.
