Tiskane izdaje
Velenje - Evropska poslanka Zofija Mazej Kukovič je s pomočjo skupine strokovnjakov predstavila pobudo Zdravo okolje za zdravje ljudi, namenjeno povečanju oskrbe z v Sloveniji pridelano hrano.
S projektom se že več mesecev ukvarjajo strokovnjaki inštituta za ekološke raziskave Erico in Visoke šole za varstvo okolja iz Velenja ter Inštituta Jožef Stefan v sodelovanju z ljubljansko Biotehniško fakulteto in Kmetijskim inštitutom Slovenije.
Njihov namen je, da bi oživili gojenja tradicionalno kultur ajde, jagodičevja, stročnic in česna, ki počasi izginjajo. Po besedah Tomaža Grušovnika z IJS, Marka Mavca iz Erica ter Nataše Kopušar in Natalije Špeh z VŠVO so se pri raziskovanju možnosti ponovne načrtne vzgoje omenjenih kultur osredotočili na območja predalpskega sveta, kjer je zemlja neonesnažena in so podnebne razmere ugodne za pridelovanje varne in kakovostne hrane ob hkratnem zmanjšanju obremenjevanja okolja in narave.
Slovenija letno uvozi za milijardo evrov hrane, ki bi jo lahko pridelali dom
Mavec je pojasnil, da je več kot tretjina površine Slovenije nad 500 metri nadmorske višine, kjer je pridelava hrane zaradi zahtevnejšega terena težja, pridelana hrana pa bi bila kakovostnejša. Danes je večina teh območij namenjenih pridelavi hrane za živino, obenem pa Slovenija letno uvozi za milijardo evrov hrane, ki bi jo lahko pridelali doma. Lep primer je ajda, ki je skoraj ne gojimo več in je kar 80 odstotkov uvozimo.
Pri tem je potrebno spodbujati trajnostno naravnano kmetijstvo, ki poleg produktivne opravlja tudi okoljsko in socialno funkcijo, saj ob pridelavi hrane vzdržuje kakovost tal in biotsko raznovrstnost, pomembno pa je tudi za trajnostni razvoj podeželja in s tem za delovna mesta samooskrbo. Nenazadnje se v času gospodarske krize tudi Evropska unija ukvarja z vprašanjem samooskrbe posameznih držav, s čimer bi lahko ublažili morebitno pomanjkanje hrane.
Ajda, česen, jagodičevje in stročnice so kulture, ki so znane po blagodejnem vplivu na človekovo zdravje. Kopušarjeva je tako poudarila, da na primer fižol znižuje holesterol, da jagodičevje vsebuje veliko vitamina C in da česen ugodno vpliva na srčno žilni sistem. Pri uvoženi hrani zaradi masovne pridelave in dolgih transporntih poti takšnih učinkov ni pričakovati. »Pričakujemo, da bomo decembra že lahko predstavili prve konkretne zaključke projekta« je dodala Mazej Kukovičeva.
