Vlada potrdila več zakonskih predlogov za uveljavitev arbitražne razsodbe

Ljubljana − Vlada je na današnji seji potrdila več zakonskih predlogov, povezanih z uveljavitvijo arbitražne razsodbe o meji s Hrvaško. Generalna sekretarka vlade Lilijana Kozlovič je na novinarski konferenci po seji vlade pojasnila, da je vlada sprejela paket štirih predlogov zakonov, ki jih bo zdaj poslala v državni zbor.

Dodala je, da lahko Slovenija vse te ukrepe sprejme samostojno, brez sodelovanja Hrvaške.

Paket štirih zakonov

Kot je še dejala, gre pri danes sprejetem paketu za zakon o evidentiranju državne meje med Slovenijo in Hrvaško; zakon, ki ureja posamezna vprašanja glede na razsodbo arbitražnega sodišča, ki je v javnosti bolj poznan kot interventni zakon in ureja pravice ljudi; zakon o zemljiški knjigi ter zakon o morskem ribištvu.

Dodala je, da bo treba, ko bo evidentirana državna meja, sprejeti še nekaj predpisov, ki bodo urejali pooblastila slovenskih organov. Razen prvih dveh zakonov je večina tehnične narave, ker urejajo pooblastila državnih organom, je še pojasnila generalna sekretarka vlade.

Sodelovanje s Hrvaško?

Napovedala je, da bo vlada vse danes sprejete predloge zakonov poslala v parlamentarno proceduro s ciljem, da bi Slovenija imela pripravljene vse ukrepe tako, kot določa arbitražni sporazum. K sporazumnemu reševanju in uveljavitvi arbitražne razsodbe si bo sicer Slovenija po njenih besedah še naprej prizadevala spodbujati tudi Hrvaško, ker si Slovenija želi, da bi to storili skupaj.

Zakon o morskem ribištvu omogoča izdajanje dovoljenj in uresničevanje zgodovinskih pravic, ki so jih imeli slovenski ribiči pred samo razsodbo. Foto: Matej Družnik/Delo

Pojasnila je, da interventni zakon v splošnem delu določa obseg pravic − kdo je upravičen, kdo je pristojni organ za odločanje, oprostitev plačila stroškov v teh primerih. V posebnem delu ureja konkretne pravice za konkretno področje − pravice do socialnih transferjev, kjer bo ostala domneva stalnega prebivališča, kot ga jo imajo doslej. Glede pravic iz zdravstvenega zavarovanja pa se zagotavlja polno plačilo zdravstvenih storitev v okviru javne zdravstvene mreže.

Finančna pomoč posameznikom, ki želijo biti v Sloveniji

Na področju kmetijstva sta med drugim predvideni nadomestilo za prejemnike subvencij v perspektivi do leta 2020 ter povračilo trošarine za tiste, ki so izvajali kmetijsko in gospodarsko dejavnost, predviden je tudi zakup nadomestnih zemljišč. Predvideno je, da se šteje domneva legalnosti objektov, ki bodo v Sloveniji, vpis v zemljiško knjigo, predvsem gre tukaj za območje kraja Drage. Predvidena je tudi finančna pomoč posameznikom, ki želijo izbrati prebivališče v Sloveniji, je še dejala.

Arbitraža je določila, da vas Drage leži na slovenskem ozemlju. Foto: Jure Eržen/Delo

Ta zakon je bil v celoti pripravljen na podlagi potreb, ki so jih izrazili prebivalci. Žal nekaterih stvari, teh je zelo malo, ne moremo uresničiti, bomo pa takoj, ko bo zakon sprejet, ponovno šli do prebivalcev in se z njimi individualno pogovorili, je še dejala v odgovoru na vprašanje.

Zakon o morskem ribištvu po njenih besedah omogoča izdajanje dovoljenj in uresničevanje zgodovinskih pravic, ki so jih imeli slovenski ribiči pred samo razsodbo.

Zakone bi sprejeli še letos

Na novinarsko vprašanje, ali je zadnje povabilo premiera Mira Cerarja hrvaškemu kolegu Andreju Plenkoviću znak popuščanja slovenskih stališč, je Kozlovičeva dejala, da ne gre za popuščanje. Slovenija ostaja pri stališču, da je treba razsodbo arbitražnega sodišča v celoti uveljaviti, tako kot je razsojeno, si bo pa vseskozi prizadevala za dialog o skupni implementaciji s Hrvaško, je še dejala.

Zunanji minister Karl Erjavec je v torek povedal, da si želijo, da bi zakoni v državni zbor prišli v svežnju in da bi jih DZ čim prej obravnaval. »Cilj je, da so sprejeti do 29. decembra,« je po srečanju koalicije povedal Erjavec.
Vrsta zakonov je po Erjavčevih navedbah tehnične narave, a jih je treba sprejeti, da se lahko implementira arbitražna odločba.

Obravnava osnutkov ostalih predpisov

Minister je pojasnil, da bo večji del arbitražne razsodbe Slovenija lahko implementirala sama. Slovenija si sicer želi, da bi sodelovala tudi Hrvaška, njeno sodelovanje pa bo po Erjavčevi oceni prej ali slej potrebno, zlasti v tistih delih razsodbe, kjer arbitražno sodišče napotuje k skupnim rešitvam.

Poleg interventnega zakona je bil na vladi tudi predlog zakona, ki na novo v skladu z arbitražno odločbo definira državno mejo, ter tudi zakon o evidentiranju nepremičnin in zakon o morskem ribištvu. Skupno naj bi bilo zakonov osem.

Vlada bi lahko že danes obravnavala tudi osnutke preostalih predpisov − največ jih je s področja ministrstva za okolje in prostor, nekaj pa tudi s področja ministrstev za pravosodje, infrastrukturo in gospodarstvo. Kot je pred dvema tednoma povedala generalna sekretarka vlade Lilijana Kozlovič, naj bi bili tudi ti osnutki predpisov sprejeti do konca tega meseca.