Tiskane izdaje
Ljubljana - Število ministrstev in ministrov danes na izredni seji DZ povečujejo poslanci. Mudi se, saj dokler novosti čez kak teden ne obveljajo, premier Miro Cerar ne more predlagati ministrov in z njihovo potrditvijo prevzeti izvršne oblasti.
Da bo vlada Mira Cerarja imela dve ministrstvi več kot vlada Alenke Bratušek in še do dva dodatna ministra brez listnice, danes s popravkom zakona o vladi določa državni zbor. Spreminjanje števila ministrstev in njihovih pristojnosti je običajen del prevzemanja oblasti. Struktura, ki jo predlaga Cerar, ni novost: je skoraj kopija prve vlade Janeza Janše ali vlade Boruta Pahorja.
Varčevalno ukinjanje
Pred tremi leti je desna koalicija ob nastajanju druge vlade Janeza Janše število ministrstev s 15 znižala na 11, ministrov pa z 18 na 12. Takšna vlada bo bolj operativna in bo stala manj, že ker bo manj ministrov, njihovih tajnic in fikusov, so pojasnili. Najbolj je odmevala ukinitev samostojnega ministrstva za kulturo, manj ukinitev posebnega ministrstva za javno upravo. Borut Pahor, ki je bil premier pred Janšo, je razmišljal, da bi število ministrstev celo prepolovil. A ni niti poskusil, je pa njegova vlada padla, ko je skoraj pol ministrov odstopilo. Alenka Bratušek, ki je prevzela oblast po padcu druge Janševe vlade, je spet ustanovila samostojno ministrstvo za kulturo.
Dodajanje za operativnost
Premier Miro Cerar bo imel v vladi, če bodo spremembe obveljale, znova ministra za javno upravo, v Pahorjevi vladi je to bila Irma Pavlinič Krebs, ustanovljeno bo tudi samostojno ministrstvo za okolje in prostor, ki ga je v Pahorjevi vladi vodil Karl Erjavec, po odstopu zaradi računskega sodišča pa nazadnje Roko Žarnić. Oba omenjena ministrstva je pred tem imela že prva vlada Janeza Janše. V kabinetu bodo lahko do trije ministri brez listnice, danes določajo poslanci. Zadnja leta je bil eden. Če bodo obveljale napovedi, da bo Cerar predlagal le enega ministra brez listnice, bo skupaj imel tri člane kabineta manj kot nekoč Pahor.
Združevanje ministrstev ni znižalo porabe, učinkovitost dela in reševanja problemov se je celo poslabšala, spremembe pojasnjuje koalicija, ki prevzema oblast. Predlagatelji ocenjujejo, da povečanje števila ministrov ne bo povzročilo dodatnih stroškov, reorganizacijo dela pa nameravajo izpeljati z denarjem, ki je načrtovan za ministrstva. Tem utemeljitvam nasprotujeta obe desni stranki.
Opozicijski pomisleki
Jože Tanko (SDS) je ta teden, denimo, opozoril, da drobljenje resorjev ne bo prispelo k večji učinkovitosti vlade ali lažjemu nadzoru nad njenim delom, bo pa slabo sporočilo javnosti, ki bo prisiljena stiskati pas. Matej Tonin (NSi) pa je opozoril, da so bili, ko so se še pogajali za vstop v Cerarjevo vlado, opozorjeni, da spreminjanje sestave ministrstev za pol leta blokira delo, ker je treba narediti delitvene bilance, razdeliti pisarne, ljudi.
Z leve opozicije spremembam ne nasprotujejo, je pa Zaab predlagal, da bi uzakonili še, da če med mandatom premier ostane brez tretjine ministrov, vlada pade, da bi se izognili težavam po razpadu koalicij, a je večina v odboru za notranjo politiko to včeraj zavrnila.
Profesor na katedri za upravno pravo na ljubljanski pravni fakulteti Gorazd Trpin je za Delo ocenil, da zaradi reorganizacije vlade ne bo »prostega teka« državnega aparata ali pretiranih dodatnih stroškov. »Sploh ne. Če pogledamo kmetijski in okoljski resor, sta že zdaj večinoma delovala vzporedno, fizično ločena, edino, kar je bilo, je to, da je bilo okolje nekoliko postavljeno na stranski tir, ker je bil minister praviloma kmetijski minister,« je povedal Trpin in dodal: »Jasno je, da vsaka reorganizacija nekaj stane, ampak je ta strošek zanemarljiv.«
