Tiskane izdaje
Ljubljana - Kako se odzvati na - po besedah notranjega ministra Gregorja Viranta - »grozljive finančne posledice«, ki jih prinaša sodba vrhovnega sodišča glede izplačila tretje četrtine odprave plačnih nesorazmerij, bo predvidoma znano prihodnji teden.
Takrat naj bi se sestali vlada in sindikati ter poskušali najti odgovor, kako uresničiti sodbo vrhovnega sodišča, iz katere izhaja dolg države za obdobje od 1. oktobra 2010 do 31. maja 2012, ko v javnem sektorju ni odpravila plačnih nesorazmerij.
Država brez denarja
Sodba vrhovnega sodišča, ki ni enostavna za razumevanje in je niso v celoti, kot so povedali, preštudirali niti v vladi niti v sindikatih, sicer govori samo o uradnikih državnih organov, saj gre za spor med Sindikatom državnih organov Slovenije (v njem je zajetih okoli 20 odstotkov zaposlenih v javnem sektorju) in Republiko Slovenijo.
Spor je že na višjem delovnem in socialnem sodišču dobil sindikat, v postopku revizije je vrhovno sodišče samo potrdilo pravilnost sodbe. Realizacija sodbe bi državo stala okoli 35 milijonov evrov, vendar je Virant že v četrtek napovedal in danes še enkrat potrdil, da bo pravica do poplačila zajela vse javne uslužbence, ta račun za državo pa je težak 170 milijonov evrov. Država tega denarja nima.
Petodstotno znižanje plač?
»V kriznih časih tako ponovno razrešujemo pravne napake iz preteklosti. Okostnjakom iz omare, kot so povračilo odškodnine izbrisanim, odškodnina podjetju Mirage, poplačilo regresa za leto 2012, se je zdaj pridružil še sporni aneks iz leta 2010. Denarja ni. Problem pa narekuje rešitev v najkrajšem možnem času: ali s takojšnjim izplačilom obveznosti ob hkratnem znižanju plač ali s takojšnjo pripravo zakona o poravnavi obveznosti, ki bi vključeval obročno izplačevanje ob hkratnem, vendar - v primerjavi s takojšnjim izplačilom - manjšem znižaju plač.
Strokovne službe ministrstva za notranje zadeve so že začele pripravljati natančnejše izračune, čakajo pa nas seveda tudi pogovori s sindikati,« je dejal Virant. Omenil je možnost petodstotnega znižanja plač.
Finančni minister Uroš Čufer je ob robu predstavitve proračuna opoziciji dodal, »da bomo poiskali ustrezno rešitev, je pa še prezgodaj, da bi lahko povedal, kakšna bo. To ni prvi primer, ko so po pripravi proračuna prišle dodatne informacije.«
Predsednica vlade Alenka Bratušek pa je po seji Ekonomsko-socialnega sveta izrazila upanje, da se tudi sindikati zavedajo realnosti razmer, v katerih je država. S tem »novim dejstvom se bomo na vladi soočili in morali bomo poiskati rešitev, vendar v okviru predvidenega primanjkljaja v proračunih za leti 2014 in 2015.«
O licemerstvu in norosti
Izjava ministra Gregorja Viranta, da država denar za odpravo plačnih nesorazmerij lahko dobi le z znižanjem plač v javnem sektorju, je za sindikat državnih organov licemerna in žalitev za socialno partnerstvo.
Pogovore o izvedbi izplačila načrtujejo prihodnji teden, odlog ali obročno odplačevanje pa pogojujejo z drugimi ukrepi vlade.
Sekretar sindikata Drago Ščernjavič je Viranta spomnil, da ni tako enostavno znižati plač v javnem sektorju, morebiten odlog izplačila ali možnost obročnega odplačevanja pa sindikat pogojuje s tem, »če, koliko in kaj« bo država naredila pri zajezitvi sive ekonomije in pri zajemanju denarja iz davčnih oaz. Predsednik Konfederacije sindikatov Pergam Slovenije Janez Posedi pa je izpostavil, da se spet potrjuje, da vlade popolnoma napačno ocenjujejo politične, ekonomske in pravne posledice svojih dejanj.
»Če si lahko privoščijo sodne postopke, so »pač nori«, je dodal in pozval, naj odgovorni »za svoje neumnosti« odgovarjajo. Na vprašanje, ali so na sindikalni strani pripravljeni pristati na odlog ali vsaj obročno izplačevanje, pa je odgovoril, da so davno nazaj vladi ponujali mediacijo, na katero ni pristala. »Takrat bi verjetno bile kakšne možnosti za pogajanja, zdaj pa je to zadeva posameznika.«
