Tiskane izdaje
Ljubljana – Slovenija se je prebudila v jutro po odločitvi predsednika vlade Mira Cerarja o odstopu s položaja. Svojo odločitev je danes opoldne podrobneje pojasnil predsedniku republike Borutu Pahorju, ki se je odločil, da ne bo predlagal mandatarja, meni namreč, da je primerneje razpisati predčasne volitve.
Slovenija se bo na parlamentarne volitve podala pred 10. junijem, verjetno že v drugi polovici maja. V opoldanskem pogovoru je predsednik vlade v odhajanju Miro Cerar predsednika republike Boruta Pahorja seznanil z razlogi za svoj odstop s tega položaja. Predsednik Pahor ocenjuje, da bodo zaradi odstopa predsednika vlade razpisane predčasne volitve, predvidoma v drugi polovici maja. Predsednik Pahor je že danes sprejel odločitev, da državnemu zboru v tem sklicu ne bo predlagal novega kandidata za predsednika vlade. Meni, da je primerneje razpisati predčasne parlamentarne volitve.
Odločitev je padla: Borut Pahor ne bo predlagal novega mandatarja, na volišča bomo odšli predčasno. Foto: Matej Družnik/Delo
Ker imajo pravico do predlaganja kandidata za predsednika vlade tudi poslanske skupine oziroma najmanj deset poslancev, se bo o tem in o roku za določitev predčasnih volitev Pahor prihodnji teden posvetoval z vodji poslanskih skupin.
Preberite tudi:
- Kako je odstop Mira Cerarja odmeval na twitterju
- »Cerararjeva koalicija ni veljala za reformno«
- Štrukelj: Sviz bo verjetno zamrznil stavko
- Tema dneva: Cerarjev odstop
- Komisarka Bulčeva: »Samo brez panike!«
- Kakšni so bili prvi odzivi veljakov političnih strank?
Kaj sledi po Cerarjevem odstopu
Kdaj bomo imeli parlamentarne volitve, bo bolj jasno prihodnji teden, ko je mogoče pričakovati, da bo sklicana izredna seja državnega zbora, na kateri se bodo poslanci seznanili z odstopom predsednika vlade, nato pa nastopi vloga predsednika države in predvsem političnih strank. Te po ustavi lahko ponudijo novega mandatarja, a ker so redne volitve tik pred nami, je realneje pričakovati, da bodo vsi akterji pohiteli na predčasne parlamentarne volitve.
Socialni demokrati za predčasne volitve
Predsednik stranke SD Dejan Židan je podprl predlog o predčasnih volitvah v drugi polovici maja. Kot je v izjavi za medije, na kateri so ga spremljali tudi vidni predstavniki stranke in njeni funkcionarji, pojasnil, bodo sedanjima koalicijskima partnericama predlagali tri stvari. Predlagali bodo, da se do prihoda nove vlade vzdržijo kadrovskih potez in to odgovornost prepustijo naslednji vladi in da se učinkovito pogajajo o evropskem proračunu, pri čemer pogajalska izhodišča zaradi večje legitimnosti usklajujejo z vsemi parlamentarnimi strankami. Kot tretjo stvar pa je Židan navedel, da bodo aktualni vladi predlagali, da poskrbi »za trenutno največjo družbeno neenakost torej da učinkovito ukrepa proti dolgim čakalnim vrstam v zdravstvu«.
Kot je pojasnil Židan, je vodstvo stranke danes analiziralo situacijo po sredinem odstopu predsednika vlade, razpravljajo pa je tudi o svojem cilju. »Naš cilj je, da je tudi naslednja vlada leva ali levosredinska, saj mislimo, da desne vlade dokazljivo delajo državljankam in državljanom v Sloveniji škodo,« je dejal.
Miro Cerar je včeraj zatrdil, da bo do izvolitve nove vlade skrbel, da bo vlada opravljala tekoče in nujne zadeve. Foto: Leon Vidic/Delo
Podobno kot Židan, se tudi vodja poslancev SD Matjaž Han, po odstopu premierja Mira Cerarja zavzema za predčasne volitve v DZ in za čim prejšnje oblikovanje nove operativne vlade. V izjavi novinarjem v DZ je glede projektov v tem času izpostavil, da je potrebna preudarnost, predvsem pa da morajo stranke gledati na ljudi in iti na volitve z realnimi obljubami. Han ocenjuje, da se težavam v javnem sektorju ne bodo mogli izogniti, a po njegovem mnenju sedanja vlada ne more skleniti dogovora s sindikati, pač pa je treba to preložiti na prihodnjo vlado.
Cerar se je po Hanovem mnenju verjetno odločil za odstop tudi zato, ker je bil razočaran nad nekaterimi, verjetno tudi svojimi, odločitvami v vladi. Spomnil je, da dva velika projekta nista uresničena, to sta zdravstvena reforma in drugi tir. »Kazanje s prstom na koalicijske partnerje razumem kot predvolilno gesto. A v tem času je čustva treba dati na stran,« je Han odgovoril na Cerarjeve očitke koalicijskim partnerjem.
Ponovil je, da kot koalicijski partnerji čutijo soodgovornost za razmere. A je po njegovih besedah prav, da se jih omenja tudi v primerih, ko se vlado hvali, denimo pri zniževanju brezposelnosti in gospodarski rasti. »Vsak je za nekaj kriv in vsak je za nekaj zaslužen,« je poudaril Han in zaželel srečno Sloveniji.
Foto: Leon Vidic/Delo
Janša za sočasno izvedbo volitev in ponovnega referenduma
Pprvak SDS Janez Janša je pričakoval odločitev o odstopu. »Že nekaj časa se je nakazovalo, da bodo poskušali mandat te vlade skrajšati, povzročiti čim več kaosa in volivce SMC preseliti drugam ali celo ustanoviti nov obraz, za katerega bodo verjeli, da bo izvajal isto nalogo marionetne vlade,« so na twitterju zapisali v SDS.
Prvak opozicije ocenjuje, da je odstop Mira Cerarja posledica razkritij na komisiji za nadzor proračuna, da Hrvaška rubi premoženje NLB, in strahu pred obravnavo poročil preiskovalnih komisij DZ glede žilnih opornic, bančne luknje in Teša 6. Za referendum o drugem tiru predlaga, da se izvede skupaj z volitvami v DZ.
Janša namreč ne verjame pojasnilom, da je bila zadnja kaplja čez rop, zaradi katere je odstopil Cerar, razveljavitev referenduma o drugem tiru. »V to kapljo nekoliko dvomimo, ker se je že nekaj dni prej vedelo, kakšna bo odločitev vrhovnega sodišča. O tem se je na veliko govorilo po hodnikih sodnih palač. Dopuščam pa možnost, da predsednik vlade tem informacijam ni verjel,« je dejal na novinarski konferenci.
Cerar odstopno izjavo posredoval v DZ
Miro Cerar je predsednika državnega zbora (DZ) Milana Brgleza danes tudi formalno obvestil o odstopu s funkcije. Državni zbor se bo sicer s Cerarjevim odstopom seznanil prihodnji teden, predvidoma na redni seji. Temu bodo sledili postopki iskanja kandidata za novega mandatarja oziroma razpis predčasnih volitev. Zakon o vladi in poslovnik DZ namreč določata, da mora premier o odstopu obvestiti ministre, pisno pa tudi predsednika državnega zbora.
O odstopu predsednika vlade DZ ne glasuje, ampak le ugotovi, da mu je prenehala funkcija. Predsednik republike ima nato 30 dni časa, da predlaga državnemu zboru kandidata za novega predsednika vlade. Ob odstopu takratne premierke Alenke Bratušek leta 2014 je sicer prevladalo mnenje, da se rok lahko skrajša, če se vsi kvalificirani predlagatelji odpovejo možnosti predlagati kandidata za mandatarja.
Če novega kandidata za mandatarja ni, to formalno ugotovi tudi DZ, nato pa začne teči nov 14-dnevni rok, v katerem bi lahko mandatarja predlagala poslanska skupina ali najmanj deset poslancev. Če še ta ni uspešen, pa sledi še tretji, 48-urni rok, v katerem lahko poslanci odločijo še o tem, ali bodo šli v tretji krog volitev mandatarja.
Glede na bližino rednih volitev predloga novega mandatarja bržkone ni pričakovati. To bi odprlo pot za razpustitev državnega zbora in volitve. Vprašanje pa je, ali bodo te predčasne ali redne. Predčasne volitve se namreč v skladu zakonom o volitvah v državni zbor opravijo najpozneje dva meseca po razpustitvi DZ. Redne volitve pa se opravijo najprej dva meseca in najkasneje petnajst dni pred potekom štirih let od prve seje prejšnjega DZ. Ta je bila 1. avgusta 2014.
Če bi predsednik republike Borut Pahor razpustil parlament in razpisal predčasne volitve, te tako ne bi potekale bistveno prej kot redne, za katere se je kot najverjetnejši datum omenjal 10. junij. Kako bo ravnal Borut Pahor, bo jasno po tem, ko ga bo Cerar tudi uradno seznanil z odstopom. Sestala naj bi se danes popoldne. Ne glede na to, ali bodo volitve redne ali predčasne, bo morala vlada do imenovanja nove opravljati tekoče posle.
Razlogi za odstop
Cerar se je za radikalno potezo odločil po včerajšnji odločitvi vrhovnega sodišča, da razveljavi referendum o drugem tiru, kar je označil za kapljo čez rob.
Pojasnil je, da je odločitev sprejel, ker je treba vedeti, kaj je prav in kaj narobe. »Gre za odgovornost, ki jo sprejemam, in odločitev, ki bi jo moral v taki situaciji sprejeti vsak zaupanja vreden politik. Na volitvah boste vi sodili, kaj je prav in kaj narobe in kdo si zasluži podporo,« je dodal.
Pomembno vlogo pri odločitvi za odstop sta imeli tudi stavka šolnikov in vrsta drugih zahtev sindikatov javnega sektorja. Sindikat šolnikov namreč napoveduje, da bo pri svojih zahtevah vztrajal do konca – prihodnja stavka bo 17. aprila – vendar z vlado v odstopu sindikalisti izgubijo sogovornika in tudi te napovedi bodo ostale neuresničene.
Cerar je dejal, da so imeli sindikati na mizi dobro ponudbo, a bodo zdaj morali počakati na novo vlado. Po besedah glavnega tajnika Sviza Branimirja Štruklja je namreč nadaljevanje stavke brez partnerja, s katerim bi se pogajali, nesmiselno, zato bodo v šolskem sindikatu Sviz verjetno zamrznili stavko.
Miro Cerar je zatrdil, da bo do izvolitve nove vlade skrbel, da bo vlada opravljala tekoče in nujne zadeve ter da bo Slovenija mirna in stabilna, njen razvoj pa se bo nadaljeval.
***
Miro Cerar je tretji slovenski premier, ki je odstopil. Pred njim sta to iz zelo različnih razlogov storila dolgoletni predsednik vlade Janez Drnovšek in prva slovenska premierka Alenka Bratušek.
