Tiskane izdaje
Zagreb – Vse kaže, da je spor, povezan z vprašanjem prevzema jamstva SFRJ za stare devizne vloge, skrajšano, slovensko-hrvaški bančni spor, spet na začetku. Pismo, ki je v Ljubljano in Zagreb prispelo iz Banke za mednarodne poravnave iz Basla kot odgovor na skupno slovensko-hrvaško pismo, si obe strani namreč spet razlagata vsaka po svoje.
Uradna Ljubljana in Zagreb imata pismo že nekaj časa, bančna zgodba pa je, vsaj tako je mogoče razbrati iz izjav slovenskega zunanjega ministra Karla Erjavca in njegove hrvaške kolegice Vesne Pusić, kot vse kaže, spet na začetku. Tudi tokrat si vsebino pisma, kot že prvo pismo pred nekaj leti, obe strani različno razlagata. Tako Pusićeva ocenjuje, zagrebški Večernji list pa je to povzel, »da Basel ni pristojen za nadaljevanje pogajanj v skladu s sporazumom o nasledstvu oziroma za rešitev problematike deviznih vlog varčevalcev LB na Hrvaškem v okviru sporazuma o nasledstvu, kot sta se državi dogovorili v memorandumu o reševanju vprašanja LB, ki sta ga premiera Janez Janša in Zoran Milanović sklenila 11. marca.«
Slovenska stran, na čelu s Karlom Erjavcem, ni prepričana tako, saj šef slovenske diplomacije zatrjuje, da »se v Banki za mednarodne poravnave niso razglasili za nepristojne za nadaljevanje pogovorov«. Slovenska stran, vsaj tako smo izvedeli, vztraja, da se bančni spor ne sme reševati pred hrvaškimi sodišči, ampak v okviru sporazuma o nasledstvu.
Novo srečanje Erjavec – Pusić?
Neuradno smo izvedeli, da sta se vodji slovenske in hrvaške diplomacije že dogovorila za srečanje, na katerem bi (spet!) poskusila najti rešitev za nadaljevanje pogajanj o rešitvi bančnega spora. Srečanje, na katerem bi bila navzoča tudi dosedanja finančna strokovnjaka France Arhar in Zdravko Rogić, naj bi bilo oktobra, kje, pa za zdaj še ni znano.
Zunanji minister Slovenije Karl Erjavec in njegova hrvaška kolegica Vesna Pusić sta na srečanju na gradu Strmol na začetku julija letos uskladila vsebino skupnega pisma za Banko za mednarodne poravnave v Baslu. V njem sta banko zaprosila za podporo v nadaljevanju pogajanj držav naslednic o vprašanju prevzema jamstev SFRJ za stare devizne vloge v okviru nasledstva.
Slovenija in Hrvaška sta sicer pripravili vsaka svoj predlog besedila, na Strmolu pa sta ministra za zunanje zadeve obeh držav na sestanku, ki sta se ga udeležila tudi finančna strokovnjaka Zdravko Rogić in France Arhar, skupno pismo, ki je bilo poslano tudi zunanjim ministrom držav naslednic, podpisala, nato je bilo to poslano v Basel.
Zanimivo je, da je sarajevska Al Jazeera prenesla tudi izjavo slovenskega vodje diplomacije Karla Erjavca, ki je o pismu iz Basla dejal, da bo »očitno treba najti nekoga tretjega, ki bo pomagal to vprašanje rešiti«. Ali je s tem mislil na arbitražo, za zdaj še ni popolnoma jasno.
