Tiskane izdaje
Zagreb – Šest let je moralo miniti, da sta se spet sestali delegaciji mešane komisije po sporazumu o obmejnem prometu in sodelovanju (Sops) med Slovenijo in Hrvaško. Na srečanju v Zagrebu so se še enkrat »korektno in odprto«, kot je bilo slišati, pogovarjali o vprašanjih ter ocenili, da je šlo za »koristno izmenjavo stališč«.
Glede na to, da s hrvaške strani niso hoteli skupne tiskovne konference, hrvaških izjav ni bilo mogoče dobiti. Je pa Andrej Grasseli, vodja slovenske delegacije, po večurnem zasedanju v pogovoru z novinarji slovenskih medijev na slovenskemu veleposlaništvu v Zagrebu pojasnil, da so razpravljali o vseh nerešenih vprašanjih iz sporazuma in oživitvi normalnega delovanja komisije. Kaj to pomeni, ni razložil, izvedeli smo le, da se je komisija seznanila s projektom sodelovanja pomurskih občin Razkrižje v Sloveniji in Štrigova na Hrvaškem pri uporabi čistilne naprave, o mejnih rekah in njihovih bioloških resursih ter o podaljšanju obratovalnih časov na nekaterih mejnih prehodih v Istri.
Dogovorili so se tudi, vsaj tako so povedali v pogovoru z novinarji, na katerem je bila poleg Andreja Grasselija navzoča tudi slovenska veleposlanica na Hrvaškem Smiljana Knez, da bodo podkomisije do prihodnjega zasedanja mešane komisije, ki bo predvidoma maja 2017 v Sloveniji, pripravile strokovne podlage in predloge za krepitev sodelovanja.
Žica ni v pristojnosti komisije
Na novinarsko vprašanje, ali so govorili o problemih ob meji zaradi žične ograje, ki jo je postavila Slovenija, je Grasselli odgovoril, da komisija za to ni pristojna. »Pristojni pa smo za mejna prehodna mesta, kjer prehajajo čez mejo določene kategorije prebivalstva. Pogovarjali smo se o dveh prehodnih mestih in določili načine rešitve,« je pojasnil. Gre za mejna prehodna mesta Sveti Urban - Kog in Središče ob Dravi, na katerih je bil prehod čez mejo onemogočen ali bistveno oviran.
Grasselli je dodal, da je slovenska stran izrazila potrebo po obnovi posameznih mostov v obmejnem območju, kot je Božakovo v občini Metlika.
Slovenija in Hrvaška sta maloobmejni sporazum med državama sklenili, da bi olajšali gospodarsko in drugo sodelovanje ter bivanje obmejnemu prebivalstvu.
Do naslednjega srečanja naj bi podkomisije pripravile strokovne podlage in predloge za krepitev sodelovanja.
Slovenija in Hrvaška sta Sops sicer podpisali leta 1997, za tokratno srečanje pa sta se konec novembra v Ljubljani dogovorila zunanja ministra Karl Erjavec in hrvaški šef diplomacije Davor Ivo Stier, ki je takrat obiskal Slovenijo.
O številnih diplomatskih notah, ki jih je zaradi žice domnevno na hrvaški strani postavila Slovenija, včeraj, vsaj uradno, ni bilo govora. Hrvaška je v diplomatskih notah Slovenijo opozarjala, da so žičnate ograje po njenem mnenju postavljene v hrvaških katastrskih občinah, zato naj bi jih Slovenija takoj odstranila. Slovenija se na zadnje note ni odzvala.
