Tiskane izdaje
Ljubljana - Po današnji seji Državne volilne komisije je direktor njene službe Dušan Vučko ustavil postopke onemogočanja dostopa javnosti do podatkov o kandidatih, ki so kandidirali na prejšnjih državnih in lokalnih volitvah. O dilemi, ali imajo državljani pravico vedeti, kdo je kandidiral in koliko volivcev je glasovalo zanj, bo razpravljala Državna volilna komisija. Zaplet je povzročila informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar.
Vučko je na seji komisije pojasnil: »Vse liste kandidatov, ki so kdaj nastopali na volitvah, smo morali umakniti zaradi zahteve pooblaščenke.« Ker smo z Dela protestirali, da v demokratičnih državah ni zasebna stvar, ali je nekdo kandidiral na državnih volitvah, in da imajo ljudje pravico vedeti, kakšni so bili rezultati volitev, je predsednik Državne volilne komisije Anton Gašper Frantar napovedal, da bo o dilemah odločala Državna volilna komisija.
Podatke, kdo kandidira na volitvah, mora Državna volilna komisija po zakonu pred volitvami objaviti v medijih ali na drug način, ki ga oceni za ustreznega. Zadnja leta so podatke zaradi varčevanja objavljali kar na svojem spletnem portalu.
Informacijska pooblaščenka je po pritožbi, da Državna volilna komisija neupravičeno objavlja »osebne podatke« vseh kandidatov na lokalnih in državnih volitvah v zadnjem desetletju, presodila, da se podatki o kandidiranju na volitvah smejo objavljati le za informiranje volivcev pred volitvami, da bi o njih ti lahko tehtno premislili, po volitvah pa se morajo »ustrezno odstraniti ali anonimizirati«.
To v praksi pomeni, da državljani rezultata volitev ne smejo izvedeti. Rezultata namreč brez imen konkretnih kandidatov ni. Pooblaščenka je zapisala, da Državna volilna komisija po volitvah nima več pravice objavljati osebnih podatkov na volitvah neizbranih kandidatov.
Če prevedemo: niti imen in priimkov. Prikriti bi, denimo, morali, da je na volitvah na listi LDS neuspešno kandidiral Draško Veselinovič, ki je pozneje postal direktor NLB. Pri funkcionarjih, ki so izbrani, pa bi morali prikriti podatke o rojstnem datumu in prebivališču, denimo, kdaj sta rojena Borut Pahor in Janez Janša, da ju ljudje po volitvah ne bi mogli več identificirati, ker imata pravico do zasebnosti, trdi informacijska pooblaščenka.
Golobič ni, Vučko je
Da morajo podatke o kandidatih na volitvah v preteklosti »umakniti«, je Pirc Musarjeva Državno volilno komisijo obvestila aprila letos. Prejšnji glavni tajnik Marko Golobič po neuradnih podatkih ni bil pripravljen umakniti ali spreminjati uradnih dokumentov in je primer zato kot nerešen avgusta predal novemu tajniku Vučku, ki pa je zahtevo informacijske pooblaščenke vzel bolj resno in je postopke onemogočanja dostopa javnosti do podatkov o prejšnjih volitvah sprožil.
Enako se je zgodilo tudi na ravni posameznih občin, kjer so ponekod že umaknili podatke za prejšnje volitve. Tudi tam neizvoljeni kandidati strank po volitvah prevzemajo pomembne položaje in doslej ni veljalo, da bi bila kandidatura za to ali ono stranko stvar zasebnosti in bi morali državni organi to po volitvah prikrivati volivcem.
Proces umikanja podatkov s spletnih portalov so na Državni volilni komisiji šele začeli, zato so podatki za zadnje volitve deloma še dostopni. Z vladnih portalov, vlada namreč skrbi za objavo podrobnih rezultatov po volitvah, pa imen in priimkov »na volitvah neizvoljenih« kandidatov še niso umaknili. Če to storijo, bodo pred tokratnimi volitvami ljudem in medijem otežene analize prejšnjih volitev in primerjave rezultatov.
Neuradno je razpravo Državne volilne komisije, koliko imajo volivci pravico vedeti o prejšnjih volitvah, pričakovati, še preden bo predsednik države čez dva tedna razpisal decembrske predčasne volitve.
