Podelili 44 statusov, a bi še zaostrili pogoje

Ljubljana - Po vzoru več evropskih držav, bo tudi Slovenija v kratkem spremenila zakon o mednarodni zaščiti (ZMZ), ki določa postopke in pravice prosilcev za azil in ljudi, ki jih država prizna status begunca. Kakšne bodo konkretne spremembe, je za zdaj mogoče le ugibati.

Vlada bo predvidoma v petek obravnavala novelo ZMZ. Po besedah ministrice za notranje zadeve Vesne Györkös Žnidar se bodo spremenili določeni členi »v smislu zagotavljanja hitrejših postopkov in tudi v smislu prevetritve standardov obravnave«, predvsem v luči aktualne problematike s prebežniki. Novi predpisi naj bi bili, neuradno, usmerjeni v preprečevanje zlorab azilnega postopka, omogočali naj bi hitrjše vračanje prišlekov iz tako imenovanih varnih držav in pospešili postopke. Odločanje o mednarodni zaščiti zdaj praviloma traja dlje kot pol leta.

Pri vložitvi novele ZMZ v parlamentarno proceduro pa je vlado prehitela opozicijska SDS, ki je svoj predlog predstavila v ponedeljek. »Zakon spreminja širokogrudno politiko azila v Sloveniji. Potrebno je definirati že sam namen. Azil se podeli nekomu, ki je v svoji domovini ogrožen, in to dokler traja grožnja. Cilj azilne politike ne sme biti integracija, ampak zgolj zagotovitev varnosti in preživetja v času nevarnosti,« je pojasnil predsednik SDS Janez Janša. Predlagajo leto kvoto oseb za status mednarodne zaščite. »Tujec mora takoj pri pristojnemu organu podati namero in nato v 3 dneh predložiti dokazila za priznanje statusa mednarodne zaščite. Pristojni organ mora odločiti najkasneje v 30 dneh,« je predlog opisala Anja Bah Žibert, poslanka SDS in dodala, da ukinjajo vse denarne pomoči, vključno z žepnino. Status mednarodne zaščite se po enem letu na prošnjo podaljša še za eno leto, če so izpolnjeni pogoji. Če pa ti trajajo še po 5 letih, se zagotovi združitev družine, ob dokazih, da imajo prebivališče in vir preživljanja. Kdor bi v času postopka pridobivanja naredil prekršek ali kaznivo dejanje, pa bi bil takoj izgnan iz države. Zaostritev azilne in integracijske politike podpira tudi NSi.

Številke ne govorijo v prid

Zahteve po strožji azilni zakonodaji bi težko podprli s statističnimi podatki. Kljub zelo množičnemu prehodu prebežnikov skozi Slovenijo, je v naši državi letos za mednarodno zaščito zaprosilo 195 ljudi, od tega 59 v obdobju begunskega vala. Status mednarodne zaščite je pridobilo 38 posameznikov, lani v vsem letu 44. Več kot polovica postopkov za priznanje azila se je ustavilo, ker prosilca ni bilo več v Sloveniji. Res pa je, da bi se situacija spremenila, če bi se na ravni EU dogovorili za prerazporeditev prosilcev za azil iz bolj obremenjenih držav.

Že sedanji ZMZ pozna časnovno omejeno zaščito: status begunca dobi, kdor dokaže, da je v domovini preganjan kot posameznik, in ta je neomejen. Subsidiarno zaščito pa se prizna tistemu, ki prihaja z vojnih območij, načeloma le za čas, dokler traja konflikt.

Kaj država daje prosilcem za azil? Pravico do osnovne oskrbe v azilnem domu ali finančne pomoči v primeru nastanitve na zasebnem naslovu (kar se odobri v posebnih primerih), pravico do nujnega zdravljenja, izobraževanja, humanitarne pomoči in žepnine, ki znaša 18 evrov na mesec. Kdor pridobi mednarodno zaščito, pa je po pravicah praktično izenačen z državljani; prejme enkratno denarno pomoč (279 evrov), nastanitev v integracijski hiši MNZ za 1 leto ali denarno nadomestilo za zasebno nastanitev ter pomoč pri integraciji v slovensko družbo.

»Predlog SDS je v veliki meri v nasprotju z določili Konvencije o statusu beguncev. Prav dolgi azilni postopki in tudi nezadostni integracijski ukrepi so pripomogli k temu, da so tako prosilci za mednarodno zaščito, kot tudi osebe s pridobljeno mednarodno zaščito kmalu zapuščale Slovenijo. Slabe možnosti za vključevanje beguncev v Evropi so tudi sicer prispevali k njihovi izključenosti, posledično pa tudi nezadovoljstvu, konfliktom z okolico. Predlog letne kvote je nesmiseln, saj mora Slovenija upoštevati konvencijo o statusu begunca in azil podeliti vsakemu, ki zanj zaprosi in ima tudi ustrezne razloge. Nesmiseln je tudi iz razloga, da sedaj v Sloveniji zaprosi za mednarodno zaščito izjemno malo ljudi. Vse ostala navedene restrikcije so nesmiselne in v prvi vrsti otežujejo integracijo beguncem. Potrebno se je zavedati, da so azilni postopki že sedaj restriktivni,« je komentiral Franci Zlatar iz Slovenske filantropije.