Podelitev koncesij na podlagi javnega interesa

Zdravstvena reforma podeljevanje koncesij uvaja za 15 let, z možnostjo podaljšanja za enako obdobje.

Objavljeno
20. april 2017 14.30
Sandra Hanžič
Sandra Hanžič
Ljubljana - Vprašanje koncesij, zaradi katerega so v zadnjih dneh nastala nesoglasja med Desusom in ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc, se je vendarle začelo reševati. Vlada je danes potrdila novelo zakona o zdravstveni dejavnosti, ki podeljevanje koncesij uvaja za 15 let, z možnostjo podaljšanja za enako obdobje.

Spori, ki so vrhunec dosegli, ko je ministrica februarja vložila ovadbo proti Tomažu Gantarju, nekdanjemu ministru in poslancu Desusa, zaradi domnevno nezakonite podelitve osmih koncesij, so, kot kaže, končani. Po nekajtedenskih usklajevanjih - v katerih se je Gantar zavzemal za enakopravnejšo obravnavo javnih zavodov in koncesionarjev ter daljše obdobje podeljevanja koncesij - so v sredo dosegli konsenz.

»Z novelo krepimo javno zdravstvo, katerega sestavni del so tudi koncesionarji. Naš namen nikoli ni bil, da bi koncesionarje ukinili,« je po seji vlade pojasnila ministrica.

Prav nasprotno, s spremembami želijo vzpostaviti sistem njihovega transparentnega podeljevanja, in sicer z razpisi in samo v krajih, kjer javni zavodi ne morejo izpolniti potreb prebivalstva. Ker so za njihovo podeljevanje določena jasnejša merila, predlog podpira tudi Gantar.

Najprej bodo koncesije podeljene za 15 let, po preteku tega obdobja se bo preverjalo, ali so še vedno potrebe po dejavnostih, ki jih javni zavod ne more zagotoviti. Po pozitivnem mnenju zdravstvene blagajne in zdravniške zbornice bo koncesije mogoče podaljšati za 15 let. Na primarni ravni jih bodo nadzirale občine, na sekundarni ministrstvo, saj je bil nadzor v preteklosti pomanjkjiv, kar je bilo na škodo javnega zdravstva.


Število podeljenih koncesij po letih. Vir: Ministrstvo za zdravje

Na obzorju amandma

Novela odpravlja tudi nejasnosti v zakonodaji, predvsem glede opredelitve javne zdravstvene službe, od zdaj negospodarske dejavnosti splošnega pomena, ki se izvaja na nepridobiten način. Spreminjajo se tudi pogoji za delo zdravstvenih delavcev pri drugem delodajalcu, ki sledijo stavkovnemu sporazumu s sindikatom Fides. O njem bo treba obvestiti matičnega delodajalca, vendar bo SD vložil amandma, na podlagi katerega bomo potrebovali tudi njegovo soglasje. Pri zasebnikih bo sicer mogoče delati največ osem ur na teden.

Nadzor v zdravstvu se bo povečal, med drugim s sistemskim nadzorom, ki bo presojal zakonitost in strokovnost dela. Odredil ga bo minister. Sedanje oblike nadzora so namreč preveč neenotne in ne ustvarjajo celovite slike zdravstvenega izvajalca, je povedala ministrica. Po dvanajstih letih se rešuje tudi položaj srednjih medicinskih sester, ki opravljajo naloge diplomiranih sester, a za to niso ustrezno plačane. Sestram bodo priznane kompetence, plača pa se jim bo ustrezno zvišala. Novela določa še enoten čas pripravništva šest mesecev za vse zdravstvene delavce in prepoveduje zavajajoče oglaševanje zdravstvenih storitev. Zagrožena kazen za odgovorno osebo je od 3000 do 50.000 evrov.

Prihodnji teden o zakonu o pacientovih pravicah

Zakon o zdravstveni dejavnosti je na prenovo čakal 12 let. Ministrstvo se je o njem z različnimi deležniki usklajevalo vse od septembra 2015. Naslednji zakon v reformi zdravstva, zakon o pacientovih pravicah, bo vlada sprejela predvidoma v sredo. Še pred tem se bo ministrica sestala s poslanci SD in jim podrobneje pojasnila določene člene, do katerih imajo zadržke. Poslanci so do zdaj potrdili samo dva »reformna zdravstvena zakona«, in sicer decembra zakon o lekarniški dejavnosti in februarja zakon o prepovedi uporabe tobačnih izdelkov. Pred mesecem dni se je končala javna razprava o zakonu o zdravstvenem varstvu in zavarovanju, ki čaka na vladno presojo. Po napovedih ministrice bo po njegovi uveljavitvi 80 odstotkov državljanov za novo dajatev plačevalo manj, kot plačujejo za dopolnilno zavarovanje.


Za povečavo kliknite na infografiko.

Zakon o kakovosti in varnosti v zdravstvu, po katerem bo uvedeno merjenje in nagrajevanje kakovosti, je zdaj še osnutek. Javnost je bila do vseh zakonov kritična, predvsem gospodarstveniki in zdravništvo - Zdravniška zbornica Slovenije, Slovensko zdravniško društvo, Fides in Strokovno združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije, ki v ponedeljek organizira novinarsko konferenco z naslovom Spreminjanje zakonodaje mimo zdravništva in pacientov.