Tiskane izdaje
Ljubljana – Po objavi informacij, ki so jih poslanci slišali v komisiji za nadzor obveščevalnhi služb, da je policija do krvavega petka v Parizu odvzela le kakšnih pet tisoč prstnih odtisov migrantov in francoskim preiskovalcem zato ne more veliko pomagati, so iz policije ta teden sporočili, da imajo v evidencah trenutno 35.000 odtisov.
Po napadih zaostritev varnostnih ukrepov
»Postopki odvzema prstnih odtisov potekajo na različnih lokacijah, kjer policisti vnašajo odtise v elektronsko aplikacijo, ki je bila pripravljena prav za namen množičnih postopkov registracije migrantov. Podatki se z zamikom vnašajo v skupno evidenco, trenutnih je vnesenih okoli 35.000 prstnih odtisov,« so v začetku tedna iz policije odgovorili, koliko beguncem so že odvzeli odtise. Podatkov samo za čas do terorističnih napadov pa ni, so zatrdili.
Na dodatno vprašanje so odgovorili še, da pa se jemanje prstnih odtisov v postopku registracije migrantov »v dneh po terorističnih napadih v Parizu ni bistveno spreminjalo«. Varnostne ukrepe po krvavem petku so zaostrili na meji in nad kritično državno infrastrukturo. Da bi lahko še povečali število odvzetih odtisov pa bi, med drugim, potrebovali več oseb, ki bi te postopke izvajale, a okrepitev ni bilo.
Koliko odtisov, koliko borcev in teroristov?
Iz policije so v zadnjih tednih različno predstavljali število odvzetih prstnih odtisov in sumov o »evropskih borcih«, ki so se v begunskem valu vračali iz bližnjega vzhoda čez Slovenijo v evropske države. Prejšnji teden je vodja sektorja za organizirano kriminaliteto Tomaž Peršolja za odmeve TV Slovenija denimo pojasnjeval, da policija ni odkrila, da bi Slovenijo prečkala katera od 60 s terorističnimi napadi v Franciji povezanih oseb, za katere povprašujejo iz Pariza in povzel, da so v policijskih evidencah fotografije in prstni odtisi migrantov, ki so bili v Sloveniji registrirani. Takoj so se na spletnih forumih pojavili odzivi, da je bilo odvzetih zelo malo odtisov.
Od več poslancev smo med tednom izvedeli, da so jim iz vlade v komisiji za nadzor obveščevalnih služb za zaprtimi vrati v torek pojasnili, da je bil odvzetih le kakšnih pet tisoč odtisov. Na POP TV je pomočnik direktorja uprave kriminalistične policije Boštjan Lindav čez vikend potrdil, da so prstne odtise odvzeli manjšemu številu migrantov, a, kot je ocenil, precej več kot trem odstotkom migrantov. Povedal je še, da so med begunci identificirali 20 tujih borcev, o čemer so obvestili države, v katere so bili namenjeni.
S policije so, ko so nas obvestili o 35.000 prstnih odtisih, pojasnili, da jih skušajo odvzeti osebam, ki so varnostno zanimive, pri večini migrantov, ki prihajajo iz okolij, kjer ni vzpostavljenih varnostnih sistemov in ni baz podatkov, pa odvzem prstnih odtisov ne pripomore pomembno k prepozavi oseb, ki predstavljajo varnostno tveganje, so ocenili.
Za odtisi so več kot le roke
Prstni odtisi preiskovalcem omogočajo identifikacijo in analiziranje poti teroristov v Parizu. Denimo državljanov Francije ali Belgije, ki so se še nedavno borili v Siriji in varnostnih lukenj, da so kljub tiralicam z lahkoto prišli v Pariz. Po informacijah, ki so jih dobili poslanci v komisiji za nadzor obveščevalnih služb in ki jih objavljajo tudi svetovni mediji, je bil še lani v Siriji belgijski državljan maroškega rodu Abdelhamid Abaaud, za katerim je bila razpisana mednarodna tiralica. Kako se je vrnil v Evropo, je eno vprašanj evropskega varnostnega sistema. Abaaud, ki je že dober teden mrtev, je bil povezan z več terorističnimi napadi zadnje čase.
Med begunce se je pomešal terorist, ki se je razstrelil ob nogometnem stadionu v Parizu, njegov prstni odtisi se ujemajo z odvzetimi v Grčiji. Potoval je s ponarejenim sirskim potnim listom na ime Ahmad al Mohammad. Ta potni list je bil med begunci pogost. Mejni organi na Balkanu serijsko ponarejenih sirskih dokumentov niso opazili. Po datumih sodeč je iz Hrvaške na zahod potoval preko Madžarske. Iz Sirije se je nekaj tednov pred napadi v Parizu čez vse meje vrnil tudi Sami Amimour, strelec na koncertu v Bataclanu, za katerim je bila mednarodna tiralica razpisana leta 2013.
Kaj je policija spremenila po napadih
Objavljamo celoten odgovor iz slovenske policije o spremembah pri ravnanju po terorističnih napadih:
»Po zadnjih terorističnih napadih v Franciji so bili v Sloveniji sprejeti nekateri dodatni varnostni ukrepi, ki jih izvaja policija. Predvsem smo okrepili mejno kontrolo, v skladu s predpisi in veljavnimi usmeritvami (vključno z indikatorji tveganja, ki so bili izdelani za identifikacijo oseb, zanimivih glede morebitnih terorističnih aktivnosti v schengenskem območju), okrepili delovanje kriminilastične policije in okrepili nadzor nad kritično državno infrastrukturo.Pri okrepljeni mejni kontroli se dodatna pozornost namenja temeljiti mejni kontroli pri državljanih tretjih držav, posebna pozornost se posveča tudi morebitnim zlorabam dokumentov, pregledu stvari in prtljage, s ciljem odkrivanja predmetov, ki bi lahko kazale na možnost priprav terorističnih aktivnosti.
Poostrili smo varnost tudi v sprejemnih in namestitvenih centrih. Varnostni pregledi oseb se izvajajo takoj, tudi v primerih, ko se tujce na sprejemni postopek odpelje na drugo lokacijo. Prav tako so bili policisti pozvani, da poskrbijo za lastno varnost in da ravnajo samozaščitno.
Te ukrepe so predstavniki policije predstavili tudi Komisiji za nadzor na varnostnimi in obveščevalnimi službami. Jemanje prstnih odtisov v postopku registracije je, kot smo že pojasnili, pogojen s kadrovskimi in tehničnimi zmožnostmi policije in se v dneh po terorističnih napadih v Parizu ni bistveno spreminjal, seveda pa smo tudi pri tem osredotočeni na osebe, ki bi lahko bile varnostno zanimive.
Glede na dejstvo, da pri državljanih tretjih držav ni neke skupne baze podatkov, kjer bi le te lahko preverjali, saj prihajajo iz okolij, kjer ni vzpostavljenih varnostnih sistemov in ni adekvatnih baz podatkov, odvzem prstnih odtisov v danem trenutku ne pripomore ključno k prepozavi oseb, ki predstavljajo varnostno tveganje in prihajajo iz teh držav. Vse migrante pa sicer, kot smo že pojasnili, dosledno preverjamo v SIS in razpoložljivih
bazah podatkov.«
