Politbarometer: javnost nima več zaupanja v politiko

Niko Toš ob rezultatih zadnjega Politbarometra napoveduje, da bo Danilo Türk izvoljen v prvem krogu.

Objavljeno
13. september 2012 13.16
Posodobljeno
13. september 2012 15.00
Marko Pečauer, notranja politika
Marko Pečauer, notranja politika
Danilo Türk med kandidati na jesenskih predsedniških volitvah uživa izrazito prednost, je povedal Niko Toš iz Centra za raziskovanje javnega mnenja ob predstavitvi rezultatov tokratnega Politbarometra. Kot najprimernejšega kandidata je Türka izbralo 44 odstotkov anketiranih. Za Boruta Pahorja se jih je izreklo 19 odstotkov, za Milana Zvera pa 17 odstotkov.

Türk ima izrazito prednost tudi v tako imenovanih parnih primerjavah, ko se morajo anketiranci izreči med dvema kandidatoma. Tako proti Pahorju zmaga z 48 : 29 odstotkov, proti Zveru pa s 57 : 26 odstotkov. V paru Pahor-Zver Zmaga Pahor z 51 : 24 odstotkov.

Na podlagi teh podatkov Niko Toš napoveduje verjetnost zmage Danila Türka že v prvem krogu volitev. Vendar ob tem dodaja: »Možno je, da se v dveh mesecih še kaj zgodi.«

Podpora vladi Janeza Janše je ena najnižjih v zadnjih osemnajstih letih, kar merijo podporo vladi. Vlade ne podpira 73 odstotkov anketiranih, podporo jih ji je izreklo 21 odstotkov. Nižje podpore je bila deležna le vlada Boruta Pahorja lani v času pred volitvami, ko vlade ni podprlo 75 odstokov vprašanih.

Kar zadeva strankarske preference, so največ glasov dobile SDS - 12 odstotkov, SD - 11 odstotkov in PS - 10 odstotkov.Sledi SLS s 4 odstotki, NSi s 3 odstotki, Desus in LDS s po 2 odstotkoma, SNS, Zares in TRS s po 1 odstotkom. Najslabše pa se je odrezala DL, ki je dobila manj kot odstotek glasov. Za kakšno drugo stranko se je izreklo 3 odstotke anketiranih.

Primerjava s prejšnjimi merjenji kaže na upad podpore za skoraj vse stranke. Še posebej izrazit je pri treh največjih strankah, SDS, SD in PS. »Tri nosilne stranke v slovenskem političnem prostoru doživljajo potop,« prvi Niko Toš
Posebej pa je Niko Toš izpostavil podatek o tem, koliko anketirancev se ni opredelilo do političnih strank. Teh je zdaj že več kot polovica, 52 odstotkov in v zadnjih merjenjih skokovito raste.

To je le eden od podatkov, ki kažejo na vse večji prepad med volilnim telesom in državnimi inštitucijami.
Podtki politbarometra kažejo na vse večje nezadovoljstvo z demokracijo v Sloveniji in izgubo zaupanja v večino institucij. Zlasti upada zaupanje v politične inštitucije. Institucije ki so deležne najmanj zaupanja, so (od spodaj navzgor) predsednik vlade, politične stranke, vlada. Med nepolitičnimi inštitucijami je največji padec zaupanja v Banko Slovenije. Največjega zaupanja javnosti pa so deležni vojska, zdravstvo, šolstvo in policija. Prvi med političnimi institucijami je predsednik republike.

Precejšen upad zadovoljstva in zaupanja, ki veje iz tako rekoč vseh vprašanj v Politbatrometru, Niko Toš strne v ugotovitev o stanju duha slovenske javnosti: »Izpraznjenost, apatija, nezadovoljstvo z delovanjem političnega sistema.«