Politični ptič Feniks se težko dvigne iz pepela

Ljubljana − Po razveljavitvi obsodilne sodbe Janezu Janši njegovi somišljeniki upajo tudi na politično rehabilitacijo oziroma da bodo lahko z njim še kdaj zmagali na volitvah. Pa je to možno? Barometer priljubljenosti, ki ga v Delu objavljamo vsak mesec, opozarja, da ga javnost ocenjuje zelo negativno.

Po odločbi ustavnega sodišča v zadevi Patria, v kateri so razveljavili obsodbe za vse tri pravnomočne obsojence, vključno s prvakom SDS in nekdanjim premierom Janezom Janšo, so v medijih in krogih okoli SDS začeli glasno razmišljati o možnostih politične rehabilitacije prvaka desnice. Simptomatičen je naslov članka v enem od tednikov blizu SDS Ptič feniks: Politična prihodnost Janeza Janše po razveljavitvi sodbe v zadevi Patria.

Da bi se politični feniks dvignil iz pepela, bi se morala SDS pomakniti bolj proti sredini in se s tem približati volivcem, ki jih je izgubila v zadnjih letih zaradi občutne radikalizacije stranke, kakor je pred časom za Delo izjavil nekdanji vidni član SDS Ivo Hvalica.

Podatki Barometra

Med željami in realnostjo pa mnogokrat zeva velik prepad, kar lahko sklepamo po rezultatih meritev za lestvico priljubljenosti politikov Barometer.

Če se poglobimo v ocene, ki jih podeljujejo anketiranci, lahko ugotovimo, da Janez Janša že več let (v grafiki so podatki od septembra lani do maja letos) prejema izrazito negativne ocene. Razmerje med negativnimi in pozitivnimi ocenami je v njegovem primeru največkrat do 70 odstotkov negativnih proti 20 odstotkom pozitivnih. Takšnega razmerja, če ga primerjamo z drugimi ocenami politikov, ne dosega nihče. Zato se postavlja vprašanje, ali se lahko politik s takšno javno podobo dvigne iz pepela kot feniks in osvoji srca ljudi.

Manj radikalni Janša? Ne.

Izvršni kreativni direktor pri agenciji Luna Janez Rakušček meni, da bi se moral Janša zavedati, da kot blago na političnem trgu obstaja le v obliki predstave, ki jo imajo o njem ljudje.

»Optika političnega marketinga nam razkriva, da volivci ne izbirajo konkretnega kandidata, ampak svojo mentalno sliko o tem, kaj je oziroma pomeni. Podoba Janeza Janše je torej tisto, kar nastopa v političnem boju – in ne Janša sam. Tega bi se moral bolj zavedati tudi kot predsednik SDS, saj njegova podoba – hote ali nehote – temelji na polarizaciji: volilno telo ga izrazito sprejema ali izrazito zavrača, pri čemer je zadnjih občutno več.«

Predstava Janeza Janše (v obeh pomenih besed) po njegovem torej v občinstvu vzbuja prevladujoče negativne občutke, kar samodejno kliče po rekonstrukciji oziroma temeljiti prenovi načina, kako Janša gradi svojo percepcijo v zavesti ljudi.

Nato se vpraša, ali bi bili volivci pripravljeni sprejeti prenovljeno, spravljivejšo, manj trmasto in manj radikalno podobo Janeza Janše: »Morda, celo verjetno bi jo. Bi bil takšno podobo pripravljen sprejeti Janša sam? Po mojem osebnem mnenju je odgovor ne.«

Upepeljena prihodnost

Na podlagi rezultatov Barometra ni pričakovati, da bi se feniks dvignil iz pepela, meni sociolog Gorazd Kovačič. »Ni ga slovenskega politika, ki bi ga toliko ljudi zavračalo. Janša izrazito polarizira: nekateri ga občudujejo, drugi sovražijo. Tistih vmes, ki bi ga bili pripravljeni sprejeti iz pragmatičnih razlogov, je v teh letih zmanjkalo. Na zadnjih nekaj volitvah je SDS sicer dosegla solidne rezultate, a je na volišča kljub vselej agresivni kampanji mobilizirala precej manj volivcev kot pred leti. Tudi shod ob odpravi sodbe v zadevi Patria je bil daleč od množičnega. To pomeni, da se je tudi Janševa baza zmanjšala.«

Lahko pa Janša, dodaja, še naprej računa na visoko abstinenco preostalih delov volilnega telesa, zato lahko SDS pričakuje, da bo še naprej dosegala volilne rezultate okrog 20 do 25 odstotkov. To pomeni, pravi sogovornik, »da bo težko sestavljala koalicije, ker skoraj nihče ne bo hotel sodelovati z njo, dokler bo vodila sedanjo agresivno politiko in imela sedanjega predsednika.«