Politika je tako razdeljena, da se sploh ne pogovarja o vsebini

Le dohodninska reforma ima izrazito podporo v vseh volilnih programih političnih strank, ugotavljajo podjetniki, ki so se zbrali v Klubu pod vodstvom Marjana Batagelja iz Postojnske jame. Razklanost in tudi vse večja fragmentiranost politike hromi pri reformah.

Kaj je razlog razkola med strankami, da se ne pogovarjajo več o vsebini? Zakaj je v politiki še toliko ideologije, ki deli na dva pola? »Zame to ostaja enigma, ki je ne razumem. Včasih se sprašujem ali se toliko let po koncu druge svetovne vojne ukvarjamo s stvarmi, ki so se zgodile med in po njej le zato, ker se te teme lahko uporabi za priročen izgovor in se jih je lažje držati, kot ponujati konkretne in zahtevne reformne odgovore za prihodnost,« ocenjuje podjetnik Igor Akrapovič. To, kar se v Sloveniji mora zgoditi, se mora v prvem letu nove vlade, sicer preboja ne bo, poudarjajo v Klubu slovenskih podjetnikov. Med temami, ki kažejo zavedanje vseh strank, je med drugim sicer tudi proaktivna politika priseljevanja, brez katere ob starajoči se Evropi, ne bo mogoče rešitiv vprašanja pomanjkanja delovne sile.

Marjan Batagelj, predsednik Kluba dodaja, da vse pogosteje ugotavlja, da so politični odnosi padli na raven medosebnega obračunavanja in osebnih sporov. »To je največja težava Slovenije. Če ne bi bilo tako, bi se v politiki večkrat strinjali. Dejansko bi potrebovali nekoga, ki bi povezoval. Nisem politični analitik in ne vem ali je lahko to Zoran Janković na primer na polu levice, zagotovo pa lahko rečem, da novi obrazi v politiki, ki navzven izražajo neko politiko sredine, s svojimi nedodelanimi in slabo napisanimi programi ter povsem brez resnih političnih izkušenj, verjetno to niso. Politika je namreč resen posel,« poudarja Batagelj.

Drobitev predvsem na desni

Ob tradicionalni delitvi na leve in desne pa se v slovenskem politične prostoru dogaja še dodatna fragmentacija na obeh političnih polih, še bolj intenzivno na desnem. S stranko Marjana Šarca pa se hkrati dodatno zabrisuje tudi razlika med obema političnima poloma. »Na levici ni nobene karizmatične osebe, ki bi povezovala ta politični pol, na desnici pa se ne glede na kavi, ki sta ju skupaj popila Janez Janša in Matej Tonin, že tudi jasno kaže, da v bližnji prihodnosti prvak SDS ne bo predsednik vlade s podporo NSi. Zelo majhna je tudi verjetnost, da bi stranke desnega pola lahko zbrale zadostno večino, da bi po volitvah sestavile vlado. Če pa jim bo to uspelo, bo to vlada zelo kratkega daha,« ocenjuje Luka Lisjak Gabrijelčič, politični analitik.

Kot je znano, se je na desnici pojavilo več novih strank, nastala je Nova ljudska stranka Franca Kanglerja , ki bo z Glasom za otroke in družine Aleša Primca nastopila s skupno listo pod imenom Združena desnica. Aktivni so Davkoplačevalci se ne damo Vilija Kovačiča in Andrej Čuš s svojo stranko Zeleni Slovenije, desno od sredine se dojema tudi Lista novinarja Bojana Požarja. Od tradiconalnih desnih strank bosta na volitvah parlamentarni prag skušali prestopiti še SLS Marka Zidanška ter SNS Zmaga Jelinčiča. Desnica ima dve težavi: ob velikem številu majhnih strank, jim v njihovo volilno telo zajeda še Lista Marjana Šarca. »Zdi se, da se bomo po tokratnih volitvah vrnili v čase Janeza Drnovška, ko smo poznali politično zelo raznorodne koalicije večih strank in političnih polov,« dodaja Lisjak Gabrijelčič.

Na levici bi dodatno drobitev volilnega telesa seveda pomenila odločitev Zorana Jankovića, da na volitve osebno popelje stranko Pozitivna Slovenija. Medtem, ko se še odloča ali se podati na državnozborske volitve, pa v SD ocenjujejo, da bi levico lahko povezoval njihov prvak Dejan Židan. »To smo dokazali že leta 2008, ko smo sestavili vlado in dokazali, da znano voditi dialog med različnimi političnimi strankami, pa tudi z gospodarstvom in socialnimi partnerji. In smo hkrati močna protiutež SDS Janeza Janše. Zoran Janković je sicer zmagal na naslednjih volitvah, a mu ni uspelo sestaviti vlade,« še poudarjajo v SD.