Tiskane izdaje
Ljubljana – Komisija vlade za izvajanje zakona o popravi krivic predlaga vladi in državnemu zboru, naj sprejmeta resolucijo, v kateri bi politično in moralno obsodila komunizem kot sistem in njegove zločine ter počastila upornike proti komunizmu in borce za suverenost Slovenije.
Predsednica komisije Majda Pučnik Rudl pravi, da je skrajni čas za obsodbo, saj bi to morali storiti že pred več leti. Tako pa se pri tem vedno »zapnemo«, kot smo se pred kratkim pri proslavi ob dnevu državnosti.
Pobuda je bila napisana že pred proslavo, zato je vprašanje, ali bi jo komisija danes sploh napisala. Nočejo dvigati prahu ob tem, zato pobude niso poslali javnosti. Pričakujejo pa, da se bo politika pošteno odločila. Zaveda se, da je bilo doslej že nekaj neuspešnih poskusov sprejetja takšne resolucije, zato noče ocenjevati, ali bi bilo zdaj mogoče doseči konsenz parlamentarnih strank glede takšne obsodbe.
Opozarja le, da se je komisija doslej iz pričevanj upravičencev do statusa po zakonu o popravi krivic seznanila s številnimi krivicami, ki jih je komunistični režim prizadejal ljudem. Diskriminiral je tudi otroke in sorodnike žrtev. K obsodbi vseh totalitarizmov pa nas zavezujejo tudi evropski pravni akti, resolucije Sveta Evrope in evropskega parlamenta.
Nova pobuda po obsodbi totalitarizmov
Čeprav je bilo takšnih pobud že nekaj, v Sloveniji zločinov komunizma in režima, ki je to omogočil, še nismo obsodili. Člani komisije menijo, da bi se morali že enkrat jasno opredeliti do tega, pravi predsednica Majda Pučnik Rudl.
Komisija se je za pobudo odločila, ker se pri obravnavi vlog redno seznanja s kršitvami človekovih pravic. Iz pričevanj upravičencev do statusa in pravic po zakonu o popravi krivic izhaja, da so zunajsodno pobite v množičnih pobojih, pobite ali zaprte v montiranih sodnih procesih, pregnane, poslane na prisilno delo večinoma do skrajnosti poniževali, jih nečloveško in sadistično mučili ter jih diskreditirali kot zločince in narodne izdajalce.
Tako so obravnavali tudi žrtve, ki niso bile politično aktivne in so bile ugledne ali so imele premoženje, in svojce vseh žrtev, tudi otroke. Mnogim so odvzeli premoženje, kmete pa tudi obremenili z nerazumno visokimi obveznimi dajatvami in davki. Komunistični sistem je še mnoga leta po vojni nadziral, ustrahoval in diskriminiral vsakogar, ki se ni hotel podrediti ali prilagoditi, tudi otroke ter druge družinske člane in sorodnike pobitih ali zaprtih. Otroci so bili v okolju, kjer so živeli in so se šolali, pogosto šikanirani, prikrajšani so bili za pokojnino, socialne pomoči, ustrezno šolanje in zaposlitev.
Komisija predlaga resolucijo
Komisija meni, da je skrajni čas, da se z vso odgovornostjo za prihodnost državotvorno in pošteno zavzamemo za uresničevanje pravne države in demokratičnih vrednot ter opredelimo do bistvenih vprašanj naše zgodovine in prihodnosti. K temu nas zavezujejo evropski pravni akti. To sta dve resoluciji parlamentarne skupščine Sveta Evrope iz let 1996 in 2006 o ukrepih za odpravo dediščine nekdanjih totalitarističnih režimov in potrebi po obsodbi zločinov ter resolucija evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu iz leta 2009.
Zato komisija predlaga vladi in državnemu zboru, naj sprejmeta resolucijo, v kateri bi politično in moralno obsodila komunizem kot sistem in njegove zločine ter počastila upornike proti komunizmu in borce za suverenost Slovenije. Poleg tega naj bi podprli raziskovanje polpretekle zgodovine, odkrivanje grobišč in pokop žrtev, omogočili dostop do arhivskih podatkov, popravili krivice, končali denacionalizacijske postopke, dopolnili učne načrte s temi vsebinami, analizirali zakonodajo, da bi se izločili ostanki totalitarne miselnosti, in ne nazadnje določili 23. avgust kot evropski dan spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov.
Politične kontroverze
Spomnimo, da je v preteklem mandatu tedaj opozicijska SDS tudi predlagala, naj državni zbor na podlagi resolucije evropskega parlamenta sprejme svojo resolucijo, s katero bi obsodili vse totalitarizme. Takratna koalicija je temu nasprotovala, ker je trdila, da ne gre enačiti fašizma, nacizma in komunizma.
Poleg tega je bilo v Sloveniji za odpravo krivic že veliko doseženo, politične razmere pri nas pa so bile drugačne od držav vzhodnega bloka. Predsednica komisije vlade za izvajanje zakona o popravi krivic meni, da ni tako. Pravi, da je resolucija evropskega parlamenta zelo dostojna ter da je enačenje totalitarizmov objektivno in ima podlago v teh zločinih. Komisija nima politične moči za sprejetje resolucije, ampak je njihovo strokovno prepričanje, da je treba to narediti.
Na očitek, da pobudniki nimajo kritičnega odnosa do kolaboracije in medvojnega protikomunizma, pa pravi, da je namen pobude opozoriti na problem totalitarizmov in da je treba zločine obsoditi. »To ni študija, nikjer ne pišemo, da ni bilo zločinov tudi na drugi strani. Navezujemo se na resolucije, ki so navedene v tekstu. Tega se nismo dotikali.«
Odzivi pričakovani
SDS obsoja vse totalitarizme in vse njihove oblike, ki se danes pojavljajo v takšnih in drugačnih oblikah čaščenja totalitarnih simbolov. Po njihovem mnenju je skrajni čas, da se realno soočimo s svojo preteklostjo in popravimo krivice. Prvi korak k spravi pa bi bila lahko uvedba dneva spomina na žrtve komunizma v Sloveniji, kot ga ima Evropa za žrtve genocida v Srebrenici.
V Državljanski listi pa pravijo, da »v stranki nimamo časa za ukvarjanje z zgodovino. V današnjem času naj se politika ukvarja s prebojem iz gospodarske krize, zgodovino pa prepusti zgodovinarjem.«
Pozitivna Slovenija nasprotuje temu, da vlada ali njena posebna telesa na podlagi medvojne in povojne zgodovine povzroča nove ideološke delitve. Na vlado so naslovili vprašanje, ali gre za uradno pobudo vlade oziroma ali se z njo strinja. Menijo še, da pobuda presega pristojnosti komisije.
Socialni demokrati pobude še niso prejeli.
Iz kabineta predsednika DZ so sporočili, da so pobudo odstopili v obravnavo pristojnim delovnim telesom: komisiji za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti, odboru za notranje zadeve ter odboru za pravosodje, javno upravo in lokalno samoupravo.
