Politika še brez odgovora, kako zaščititi NLB

Ljubljana – Kako se bo politika, če se bo, lotila zaščite slovenskega premoženja, je vprašanje, na katerega še ni odgovora. Ustavna komisija se še ni odločila za dopolnjevanje ustavnega zakona, Karl Erjavec in Andraž Zidar sta povedala, da bo naša država zaradi izvršb proti NLB za mediatorja najbrž zaprosila evropsko komisijo.

Zunanji minister Karl Erjavec in visoki predstavnik RS za nasledstvo Andraž Zidar sta pojasnila, da se bo naša država - preden bo odločala o morebitni vložitvi tožbe pred sodiščem EU zoper Hrvaško zaradi problema prenesenih deviznih vlog - najverjetneje obrnila na evropsko komisijo s prošnjo, da opravi mediacijo med našo in sosednjo državo. Slovenija odgovor od evropske komisije pričakuje prihodnji teden. Od njega bo odvisno, kako bo postopla v prihodnje.

Zastoj

Čeprav je bilo danes pričakovati, da bo ustavna komisija naredila korak naprej pri zaščiti premoženja NLB, ki je v stoodstotni lasti države, se to ni zgodilo. Brez glasov opozicije, ki je sicer predlagala dopolnitev ustavnega zakona (SDS in NSi), s katerim bi poskušali zaščititi premoženje NLB pred izterjavami in izvršbami hrvaških sodnih oblasti, ki jih naša država šteje za nezakonite, je zgolj sklenila, da se mora strokovni skupini ustavne komisije priključiti še kdo izmed ustavnih pravnikov. Z njihovo pomočjo naj bi namreč poskušali priti do dodatnih predlogov, kako po pravni poti zaščititi bančno premoženje. Strokovna skupina je namreč za zdaj ocenila, da predložene rešitve niso korak v pravo smer, ena od njih (povračilni ukrepi naše države zoper Hrvaško) bi bila celo zoper mednarodnopravna pravila. Tako za zdaj ni še nobenega zagotovila, da bo ustavnorevizijski postopek stekel naprej.

Vlada sicer že nekaj časa trdi, da ima pripravljene tudi druge ukrepe, če bi se zalomilo pri sprejemanju dopolnitev ustavnega zakona, vendar jih finančna ministrica Mateja Vraničar Erman ne razkriva.

Po nekaterih podatkih so hrvaška sodišča doslej končala štiri postopke. Eden je bil končan v prid NLB, trije v škodo. V enem primeru so zahtevek od NLB izterjali z izvršbo, drugi tožbeni zahtevek v pravnomočni sodbi iz novembra lani v višini 1,5 milijona evrov je NLB plačala, v primeru tretjega v višini približno pol milijona evrov z obrestmi pa naj bi po pravnomočnosti že tekle zamudne obresti. Vlada v tem trenutku po besedah Vraničar Ermanove ni seznanjena, da bi bile sprejete še kakšne nove pravnomočne odločitve.

Nič več plačati

Danes se je sestala tudi skupščina delničarjev NLB, na kateri je pravice države kot edinega delničarja zastopal SDH, in upravi banke naložila, da sprejme ukrepe v zvezi s problematiko prenesenih deviznih vlog hrvaških varčevalcev. Skupščina je upravi NLB naložila sprejetje ukrepov, s katerimi bi bila – v obstoječih ali morebitnih novih pravnomočnih sodbah hrvaških sodišč zoper LB in NLB – v celoti spoštovana sklepa vlade z julija 2015 in februarja 2018 ter dopis ministrice za finance. Skupščina je upravi NLB naložila, da ravna v skladu s sklepoma ter dopisom finančne ministrice, na način, da bo zagotovljeno spoštovanje slovenskega pravnega reda ter sklenjenih mednarodnih pogodb (dunajski sporazum o nasledstvu, memorandum o soglasju med vladama Slovenije in Hrvaške). S temi sklepi je skupščina upravi NLB naložila, da ne sme plačevati obveznosti iz sodb hrvaških sodišč. Kot je znano, je uprava NLB pod vodstvom Blaža Brodnjaka, eno od hrvaških sodb, ki jih pri nas štejemo za nezakonite, že poplačala.

Ve se, kaj je slovenski interes

SDH kot skupščina NLB pričakuje, da bo NLB izpodbijala sodne odločbe na Hrvaškem in pred mednarodnimi sodišči, da bodo izvedeni ukrepi upravljanja s premoženjem NLB zato, da se možnost prisilne izterjave prepreči ali omeji na minimum in da bodo pri upravljanju upoštevani slovenski interesi. Skupščina je nadzornikom banke še naložila, da do 31. maja predloži SDH pisno poročilo o razlogih za izvedeno plačilo po sodbi višjega sodišča v Zagrebu.