Tiskane izdaje
Novela po zagotovilu pravosodnega ministra pomeni temeljit korak k posodobitvi kazenskega postopka. Pri pripravi novele so izpostavili najbolj kritične točke, zaradi katerih slovenski kazenski postopek velja za relativno neučinkovitega oziroma dolgotrajnega, zlasti pri obravnavanju zahtevnejših oblik kriminala. Klemenčič verjame, da bodo z novelo organi odkrivanja, pregona in sojenja dobili vsa potrebna sredstva za učinkovitejše delo.
Številne pasti
Toda predlog spremenjenega zakona o kazenskem postopku, o katerem se je politika že izrekala, odločitev o njem pa je preložila na jesen, po mnenju zakonodajno-pravne službe državnega zbora ne spodbuja toliko dileme, ali bi bil po novi ureditvi (pred)kazenski postopek legitimen, ampak predvsem, ali bi bil pošten. Enakost »orožij« strank v tem postopku, torej tistih, ki zastopajo obtožbo, in tistih, ki zastopajo obrambo, je osrednje vodilo veljavne ureditve, po novem bi bila ta enakost pomembno oslabljena. Zaslišanje osumljenca in prič, ki bi že v predkazenskem postopku dobilo novo dokazno vrednost, hkrati pa bi bile omejene pravice osumljenca in njegovega zagovornika, je nekaj, kar bistveno odstopa od veljavne ureditve. Zlasti, tako zakonodajno-pravna služba, zaradi omejevanja vpogleda osumljenca in njegovega zagovornika v gradivo in zbrane dokazne predmete.
Tudi o kolektivnih tožbah
Sicer se bodo poslanci poleg zakona o kazenskem postopku ta mesec ukvarjali še z drugimi zakonodajnimi posegi, saj se je pravosodni minister odločil, da bo projekt, ki ga je pred letom dni poimenoval Hitreje do pravice, izpeljal do konca. Pravi, da so na ministrstvu naredili svoje, zdaj je politika tista, ki mora odločiti. Poleg prenove zakona o kazenskem postopku je tako eden od zahtevnejših zalogajev tudi povsem nov zakon o kolektivnih tožbah, ki ga pri nas doslej nismo imeli.
Ko ga je junija vlada potrdila, je Klemenčič dejal, da je to zakon, ki bo omogočil lažje uresničevanje pravic v primerih množičnih oškodovanj. Predlog uvaja kolektivno odškodninsko tožbo, ki bo omogočala zbiranje zahtevkov posameznikov in skupno uveljavljanje pred sodiščem v civilnem postopku. »S sprejetjem predloga se je v vladi sklenil projekt, ki smo ga vodili zadnje leto in pol. Z institutom celovite ureditve kolektivnih tožb bomo posameznikom omogočili lažje in hitrejše iskanje pravice,« je takrat pojasnil pravosodni minister.
Temeljni cilj predloga zakona je, da se v slovenskem pravnem redu zagotovi možnost kolektivnega uveljavljanja denarnih in drugih kompenzacijskih zahtevkov v primeru nekaterih tipičnih množičnih oškodovanj, in sicer na področju pravic potrošnikov, pravic vlagateljev, finančnih storitev, varstva konkurence, varstva okolja in kratenja pravic delavcev.
Proti sistemski korupciji
Minister je obudil tudi predlog zakona o sistemskih preiskavah projektov državnega pomena, katerega namen je omogočiti učinkovitejši pregon sistemske korupcije. Da Slovenija potrebuje takšen sistemski zakon, je ugotovila vladna delovna skupina, ki ji je bila naložena priprava osnutka predloga zakona za izvedbo neodvisne preiskave projekta Teš 6 oziroma za neodvisen nadzor izvajanja velikih državnih strateških in infrastrukturnih projektov. Po priporočilu delovne skupine bi potrebovali zakon, ki bi omogočal hitre, koncentrirane in celovite neodvisne preiskave oziroma nadzor velikih projektov ter bančne luknje.
To je eden od zakonov, na katerem je Klemenčič gradil svoj mandat. Njegovo izhodišče je vpeljava novega instituta osredotočenih, učinkovitih in transparentnih preiskav velikih investicijskih projektov. Pred dvema letoma je Klemenčič v pogovoru za Delo dejal, »da v zgodovini samostojne Slovenije ni bilo velikega infrastrukturnega ali strateškega projekta, ki ne bi imel za sabo repa škandalov, sumov korupcije, zelo redko pa je kaj dokazano. Vse obvisi v zraku. Prizadevamo si, da bi združili mehanizme – brez poseganja v kazenske postopke –, ki v naši državi so, so pa razdeljeni po različnih pristojnostih. Tako zdaj samo čakamo drug na drugega, kaj bo kdo storil. Od protikorupcijske komisije do računskega sodišča, revizorjev, nacionalnega preiskovalnega urada. Potem pa kock nikoli ne zložimo skupaj. Pravzaprav gre za procesni zakon, ki omogoča vzpostavitev posebnih preiskovalnih komisij, ki so sestavljene iz predstavnikov neodvisnih organov, ki združijo pristojnosti in moči, da organizirano, strokovno in neodvisno speljejo preiskavo katerega koli od pomembnih investicijskih projektov.«
