Tiskane izdaje
Ob današnjem mednarodnem dnevu boja proti revščini je Eurostat sporočil, da revščina ali socialna izključenost grozita 23,4 odstotka prebivalstva. Najbolj v Bolgariji, Romuniji in Grčiji, najmanj na Češkem, Finskem in Danskem.
V Sloveniji je stopnja tveganja revščine 13,9-odstotna, kar je 0,4 odstotne točke manj kot leto prej, stopnja socialne izključenosti pa 18,4. Najbolj so temu izpostavljena gospodinjstva brez delovno aktivnih članov z vzdrževanimi otroki, enočlanska gospodinjstva, upokojenke in ljudje z največ osnovnošolsko izobrazbo.
Po podatkih ministrstva za delo je avgusta denarno socialno pomoč prejelo 51.464 ljudi v povprečni višini 281 evrov. Že dalj časa je mogoče slišati pozive, da mora država mejo minimalnega dohodka zvišati z 297 evrov, kolikor zdaj znaša denarna socialna pomoč za samsko osebo, na vsaj 385 evrov, kolikor so minimalni življenjski stroški po izračunu Inštituta za ekonomska raziskovanja iz leta 2009.
Pričakovati je, da se bo znesek denarne socialne pomoči zvišal, za koliko, pa bo znano najbrž že do konca meseca, ko naj bi v javno razpravo vložili novelo zakona o socialnovarstvenih prejemkih. Gotovo pa ne na 385 evrov, in to iz več razlogov. Prvi je, da bi se razmerje med socialno pomočjo in minimalno plačo ter pokojninami s tem povsem porušilo. Da so prejemki iz socialne blagajne v primerjavi s plačami niže kvalificiranih nestimulativni, je OECD Slovenijo že večkrat opozoril.
Štiričlanska družina z brezposelnima staršema in vzdrževanima otrokoma, brez lastnega premoženja, je upravičena do 888 evrov denarne socialne pomoči (brez dodatkov za aktivacijo) in otroških dodatkov, subvencije najemnine, vrtca, šolske prehrane, pravice do kritja zdravstvenih storitev, v enem letu lahko za izredne stroške zaprosijo za izredno socialno pomoč do višine 4448 evrov. V najslabšem položaju so samske osebe brez otrok, za te naj bi se znesek zvišal.
Očitno pa na ministrstvu računajo, da bo šlo prihodnje leto ljudem bolje, saj je sprejeti proračun nižji glede na letošnjo načrtovano realizacijo, »vendar le kot učinek manjše brezposelnosti ter učinkov ukrepov socialne aktivacije, ne pa zmanjševanja že zakonsko sprejetih pravic na področju socialnih transferjev,« so nam pojasnili.
