Tiskane izdaje
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je danes zvečer na svoji spletni strani objavila poročilo o t. i. zdravnikih dvoživkah.
KPK je v poročilu ugotovila, da je prepletanje javnega in zasebnega interesa v zdravstvu oziroma obstoj zdravnikov, ki hkrati delajo v javnem in zasebnem zdravstvu, samo po sebi precejšnje sistemsko korupcijsko tveganje, ustvarja pa tudi povečana tveganja za nastanek nasprotja interesov.
Zaradi tega vladi, državnemu zboru in ministrstvu za zdravje priporoča, da razmislijo o postopni zakonski prepovedi hkratnega delovanja v javnem sektorju in zasebnih ustanovah.
Zdravniki brez potrebnih soglasji
Komisija je med drugim ugotovila, da precej zdravnikov ni imelo potrebnih soglasij za opravljanje dodatnega dela v zunanjih ambulantah. Kot primer navajajo, da je večletni predstojnik OB Valdoltra opravljal zdravniško službo v zunanji ambulanti, čeprav sta mu tako svet zavoda OB Valdoltra kot tudi ministrstvo za zdravje zavrnila prošnjo za izdajo soglasja. V takšnem prekršku je bilo po navedbah KPK kar 55 zdravnikov.
Nepravilnosti so odkrili tudi pri preskakovanju čakalnih vrst. Zdravstveni inšpektorat je v obdobju dveh let in pol zaznal kar 40 odstotkov kršitev. KPK meni, da je preskakovanja vrst še več.
Komisija je naredila tudi analizo prihodkov zasebnih podjetij, s katerimi sodelujejo tudi zaposleni v javnih ustanovah in ugotovila, da je v Sloveniji takih kar 1046 podjetij. Med letoma 2004 in 2013 so s poslovanjem z javnim sektorjem zaslužila 69 milijonov evrov. Od tega so samo od bolnišnic in drugih javnih zdravstvenih zavodov prejela 55 milijonov evrov. Od proračunskih uporabnikov, v katerih so bili zaposleni zdravniki, udeleženi v podjetju, pa so ta podjetja dobila skupno 2,7 milijona evrov.
Zdravniki poleg plače zaslužili 151 milijonov evrov
Največ zdravstvenih delavcev, ki je bilo udeleženih v zasebnih podjetjih, je bilo redno zaposlenih v UKC Ljubljana (343 zdravstvenih delavcev), sledijo Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani (106), Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor (78), Zdravstveni dom Koper (21) in Zdravstveni dom Nova Gorica (21). Ostale ustanove imajo manj kot 20 zdravnikov, ki so udeleženi v zasebnih podjetjih.
Komisija je ugotovila tudi, da je v posameznem letu okrog 2900 zaposlenih oseb v javnem zdravstvu poleg plače prejelo še druge dohodke iz pogodbenih razmerji. Skupaj so med letoma 2004 in 2012 prejeli okoli 167 milijonov evrov.
Največ zaslužka - 151 milijonov evrov poleg plače - so prijavili zdravniki, z 8,8 milijona evrov jim sledijo zobozdravniki, psihologi so zaslužili okoli 6 milijonov evrov dodatnih dohodkov, inženirji ortotike in protetike pa okoli 56.000 evrov.
Delež zdravnikov, ki hkrati delajo v javnem in zasebnem sektorju, je 16-odstoten. Po mnenju KPK je takšen delež visok. Dodatni zaslužki po njihovem mnenju niso nujno sporni, a analiza prepletanja javnega in zasebnega v zdravstvu kaže na občutljivost javnega zdravstva na zasebni interes zaposlenih v javnem zdravstvu.
