Tiskane izdaje
Ljubljana − Slovenija se zaradi staranja prebivalstva, kljub decembra 2012 uveljavljeni pokojninski reformi, še vedno spoprijema z močnimi finančnimi pritiski na socialne blagajne. Na to jo opozarjajo številne mednarodne organizacije, nazadnje OECD, a bo s pripravo nove reforme počakala na drugo leto.
Aprila letos je bilo prejemnikov vseh vrst pokojnin 612.041, torej krepko več kot četrtina prebivalstva. Največ, 431.745, jih prejema starostne pokojnine. Čeprav skoraj 300.000 upokojencev prejema manj kot 500 evrov pokojnine, kar je pod pragom revščine, je Slovenija v letu 2009 za starostne in družinske pokojnine porabila 11 odstotkov BDP, kar je nad povprečjem OECD, ki je znašalo devet odstotkov BDP. Projekcije prebivalstva EU za Slovenijo napovedujejo dodatno dramatično povečanje javne porabe do leta 2060.
Pokojninska reforma letos ni predvidena, saj si želi vlada o tem vprašanju doseči čim širši družbeni konsenz. Ni še namreč pozabljen padec reforme leta 2011, ki so ga sprožili sindikati. Ministrstvo za delo, ki ga vodi Anja Kopač Mrak, bo do konca leta pripravilo belo knjigo o pokojninah, predvideni pa so tudi trije posegi v pokojninski sistem: obetajo se spremembe pri višini plačila prispevkov upokojencev, ki imajo d. o. o., ureditev pogojev poklicnih pokojnin, verjetna pa je tudi uvedba dodatnih ali višjih bonusov za kasnejše upokojevanje, kot je to zakonsko najprej mogoče.
Kakšna bo nova pokojninska reforma, o kateri bo vlada prihodnje leto začela javno razpravo, še ni znano. Nacionalni reformni program je konkreten le pri tem, da se transfer iz proračuna v pokojninsko blagajno, ki vsako leto krpa finančno luknjo (okoli milijardo evrov), ne bo povečal, v nadaljnjih letih pa da se bo predvidoma celo znižal.
Nekoliko na boljšem tudi upokojenci
Učinki pokojninske reforme so z vidika javnih financ pozitivni. Nove projekcije kažejo dolgoročne učinke reforme na prihodnje odhodke za pokojnine. Do leta 2060 naj bi se izdatki za pokojnine povečali na okoli 15,3 odstotka BDP, medtem ko so izračuni v času pokojninske reforme predvidevali povišanje izdatkov za pokojnine (v letu 2060) na približno 17,2 odstotka BDP. Nove projekcije poleg učinka reforme upoštevajo tudi nove podatke o rodnosti in migracijah.
Reforma je zaradi rasti povprečne upokojitvene starosti prispevala h kratkoročni stabilizaciji odhodkov za pokojnine. Pri ženskah se je povprečna starost ob upokojitvi v enem letu po sprejetju reforme dvignila za pet mesecev, upokojitvena starost za moške pa je ostala stabilna in se ni več zniževala. Odhodki za pokojnine so leta 2013 znašali 11,77 odstotka BDP, leto kasneje pa so se zmanjšali na 11,61 odstotka BDP. Letos je predviden nadaljnji padec izdatkov za pokojnine na 11,45 odstotka BDP.
Nekoliko so na boljšem tudi upokojenci. Podatki kažejo konec padanja povprečne višine pokojnine, ki je ostala na skoraj enaki ravni kot v letih 2012 in 2013. Razmerje med povprečno neto pokojnino in neto plačo je ostalo skoraj enako – 56,5 odstotka. Na zavodu za pokojninsko zavarovanje so nam pojasnili, da je rast števila starostnih upokojencev zaradi reforme najnižja v zadnjem desetletju. Za finančno poslovanje pokojninske blagajne pa bo v prihodnje pomemben demografski rezervni sklad, v katerega naj bi se do konca leta preoblikovala Kapitalska družba.
Vse našteto pa nas ne bo obvarovalo pred novo pokojninsko reformo. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) ocenjuje, da bo v Sloveniji treba še dvigniti upokojitveno starost in podaljšati minimalne zavarovalne dobe za pridobitev polne pokojnine. Reforma bi morala povečati tudi obseg vključenosti starejših na trg dela. OECD priporoča, naj Slovenija še naprej varuje svoje dosežke, kot je, denimo, ena najnižjih stopenj dohodkovne neenakosti in relativne revščine.
