Tiskane izdaje
Ljubljana – Državni zbor bo danes odločal o tem, ali bo Janez Janša v poslanskih klopeh ostal do konca mandata ali ne. Poslanci bodo namreč odločali o dveh predlogih sklepov, ki jih je pretekli teden po devetih urah razprave sprejela mandatno-volilna komisija.
Iz prvega sklepa izhaja, da poslancu Janezu Janši ne glede na pravnomočno sodbo, s katero je bil obsojen na več kot šestmesečno zaporno kazen, ne preneha mandat in lahko opravlja poslansko funkcijo. Če sklepa poslanci ne bodo sprejeli, pa bo državni zbor zgolj ugotovil, da Janši s 15. oktobrom, torej z dnevom začetka izredne seje DZ, preneha mandat poslanca.
V koaliciji včeraj ni bilo mogoče vnovič preveriti, kako bodo glasovali njihovi poslanci, dosedanje informacije pravijo, da bodo glasovali za prenehanje mandata. Poslanska skupina SDS bo po verjetnem prenehanju poslanskega mandata Janeza Janše delo v celoti opravljala naprej, je včeraj zatrdil Branko Grims in ponovil, da se bodo obrnili na ustavno sodišče in če bo treba, še na evropsko sodišče za človekove pravice.
Ne ustavno,
Dr. Erik Kerševan, predstojnik katedre za upravno pravo na ljubljanski pravni fakulteti, dvomi, da je zoper odločitev državnega zbora možna neposredna vložitev ustavne pritožbe na ustavno sodišče, kar se sicer v javnosti najpogosteje omenja kot nadaljnji korak z uporabo pravnih sredstev. »Menim, da v zakonu o ustavnem sodišču ni podana izrecna pristojnost tega sodišča, da odloči v takem sporu. Po ustavi ter zakonu ustavno sodišče odloča o pritožbah v postopku potrditve poslanskih mandatov, vendar to ni tak primer, vsem izvoljenim poslancem pa je bil poslanski mandat tudi že potrjen. Zato menim, da bi moral zoper odločitev državnega zbora o prenehanju mandata (nekdanji) poslanec poiskati varstvo svojih ustavnih pravic pred upravnim sodiščem na podlagi zakona o upravnem sporu.
Po tem zakonu je namreč skladno z drugim odstavkom 157. člena ustave določena pristojnost upravnega sodišča, da odloča o zakonitosti vseh posamičnih aktov državnih organov, s katerimi se posega v ustavne pravice posameznika, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. To je poseben prvostopenjski sodni postopek, v katerem se lahko učinkovito varujejo ustavne pravice tožnikov zoper nezakonite odločitve vseh nosilcev oblasti, tudi državnega zbora. Zoper odločitev upravnega sodišča pa je v takem postopku po zakonu možna tudi vložitev pritožbe na vrhovno sodišče in šele po izčrpanju vseh teh pravnih možnosti je mogoča pot na ustavno sodišče z vložitvijo ustavne pritožbe.«
Nihče še ni predlagal zakonskih spremeb
Zaradi vseh zapletov in različnih interpretacij zakona o poslancih smo na ministrstvo za javno upravo (MJU) vprašali, ali pripravljajo zakonske spremembe, ki bi odpravile probleme, ki so nastali v tokratnem primeru. Odgovorili so nam, da za zdaj ne in dodali, da v večini primerov spremembe tega zakona pripravljajo v državnem zboru. Za zdaj v proceduro nihče od poslancev ali poslanskih skupin ni vložil tovrstnih zakonodajnih sprememb.
