Tiskane izdaje
Ljubljana - DZ je po več kot peturni razpravi s 66 glasovi za in petimi proti s potrebno dvotretjinsko večino podprl dopolnitev zakona o obrambi, ki vojski pri širšem varovanju državne meje daje dodatna pooblastila. Vojaki bodo lahko opozarjali in usmerjali osebe, jim začasno omejili gibanje in sodelovali pri obvladovanju skupin in množic.
Vojska bo dodatna pooblastila izvajala pod pogoji, ki so predpisani za policiste, čas teh pooblastil pa bo časovno omejen, in sicer za obdobje, kot je to nujno, in ne dlje kot tri mesece z možnostjo podaljšanja.
Manjši protest pred poslopjem državnega zbora
Pred poslopjem DZ se je sicer nekaj pred polnočjo zbralo okoli 30 protestnikov, ki so s transparenti in vzkliki nasprotovali sprejetju dopolnitve zakona. Spremljalo jih je okoli 10 policistov.
Vse poslanske skupine, z izjemo ZL, ki zagovarja sprejem interventnega zakona, so se tudi na seji DZ strinjale s predlogom, saj da je zagotovitev pomoči policiji nujna za obvladovanje razmer za obmejnih območjih, kamor v zadnjih dneh prihaja na tisoče migrantov.
Vlada stopnjuje ukrepe, potrebne za ustrezen nadzor migrantov in njihovo usmerjanje, je na seji pojasnil premier Miro Cerar. Vojska sicer zlasti z logistično podporo sicer že nekaj dni sodeluje s policijo v procesih varovanja meje.
Da bi lahko zagotovili učinkovito varovanje meje - tako z vidika varnosti migrantov kot tudi varnosti prebivalcev in njihovega premoženja - pa se je vlada odločila predlagati dopolnitev, ki ji bo zagotovila nekatere dodatne pristojnosti. Te bodo aktivirali, če bi naval migrantov postal neobvladljiv za enote, ki so trenutno na terenu.
Ministrica Katičeva: Ne gre za prevzemanje policijskih nalog
Obrambna ministrica Andreja Katič je pojasnila, da aktiviranje vojske poteka dvofazno in da je vlada v prvi fazi že odločila o sodelovanju vojske, ki pa za zdaj nima policijskih pooblastil. V drugi fazi aktiviranja pa bo DZ z dvotretjinsko večino lahko odločil, da bo SV izvajala tudi nekatera dodatna pooblastila. Ta bodo predstavljala zgolj pomoč policijskim silam, ne gre za prevzemanje policijskih nalog, je zatrdila.
Koalicijske poslanske skupine so v poslanski razpravi izpostavljale zlasti nujnost omenjenega ukrepa za uspešnejše obvladovanje razmer, pa tudi potrebo po solidarnosti. Vodja poslanske skupine SMC Simona Kustec Lipicer je poudarila, da podporo predlogu razumejo kot državotvorno dejanje, obenem pa je izpostavila potrebo po vključevanju mednarodne skupnosti v reševanje krize.
Tudi vodja poslancev DeSUS Franc Jurša je poudaril, da je v okviru EU treba kar najhitreje sprejeti celovite politične rešitve, pa tudi pomoč državam, ki se v največji meri soočajo z migrantsko krizo. Prav tako so koalicijski poslanci, med temi tudi vodja poslanske skupine SD Matjaž Han, opozarjali na neodgovorno ravnanje Hrvaške v soočenju z begunsko krizo.
Opozicija za natančnejšo opredelitev pooblastil
Večina opozicije je napovedala podporo dopolnitvi zakona. So pa poslanci SDS, NSi in poslanske skupine nepovezanih poslancev opozarjali, da bi lahko to razpravo opravili in primerne rešitve sprejeli že pred časom. Po njihovi oceni so nedodelana tudi pooblastila, ki naj bi jih imela vojska. Te problematike se je med drugim dotaknil vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev Bojan Dobovšek.
V SDS so zato predlagali dopolnilo, ki bi natančneje opredelilo ta pooblastila. Po mnenju Vinka Gorenaka (SDS) so predvidena pooblastila vojakov, ki med policijskimi sploh niso opredeljena, posledica kompetenčnega spora med notranjim in obrambnim ministrstvom. To dopolnilo ob glasovanju ni bilo sprejeto.
V SDS predlagajo tudi zaprtje zelene meje in čimprejšnjo nabavo zaščitne opreme za vojake in policiste, je povedal Gorenak, ki meni, da si vlada zasluži interpelacijo.
Tako SDS kot NSi sta se strinjali glede potrebe po postavitvi ograje na zeleni meji. Postavitev ograje je potrebna v smislu zagotavljanja primarne varnosti tako državljanov kot beguncev, je dejal poslanec NSi Jernej Vrtovec.
ZL za interventni zakon
Za vodjo poslanske skupine ZL Luko Mesca pa bi bila boljša rešitev od spreminjanja sistemskega zakona sprejetje interventnega zakona. Vojska je po ustavi represivni aparat države, ki ureja zadeve navzven, policija pa jih ureja navznoter, je opozoril. Prav tako so v ZL opozarjali na odgovornost Zahoda za razmere v državah, od koder begunci prihajajo.
Ob hitenju vlade in DZ za čimprejšnje sprejetje dopolnitve zakona se sicer postavlja vprašanje, v kolikem času je dejansko lahko uveljavljen. Običajni postopek namreč predvideva, da ima v sedmih dneh po sprejetju zakona DS možnost vložitve zahteve za ponovno odločanje o zakonu. DS je sicer že napovedal, da se bo tej možnosti odrekel, vendar pa je prav tako v sedmih dneh po sprejetju zakona možna tudi vložitev pobude za referendum.
Tako je pričakovati, da bo DZ te roke spoštoval in dopolnitev zakona o obrambi ne bo uveljavljena prej kot v sedmih dneh.
