Tiskane izdaje
Ljubljana – Poslanci državnozborskega odbora za infrastrukturo in prostor soglasno pozivajo ministra Sama Omerzela in vlado, da v proračunih za prihodnji dve leti zagotovi za državne ceste in opravljanje železniških gospodarskih javnih služb vsaj toliko sredstev kot letos. Če bi obveljal vladni predlog proračunov, bi direkcija morala zapreti nekatera odprta gradbišča, Slovenske železnice pa nekatere postaje in proge.
Državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo in prostor Bojan Babič je poslancem pojasnil, da v kriznem proračunu večje vsote za resor ni bilo moč zagotoviti.
Koalicijski poslanci so najprej predlagali, da se za državne ceste vsako leto nameni 50 milijonov evrov dodatnega denarja, ki naj bi se ga vzelo iz železniških projektov (in ne iz proračuna za opravljanje javnih gospodarskih služb Slovenskih železnic, op. a.).Bivši minister Zvone Černač, SDS, pa je predlagal, da se enaki vsoti nameni tudi železniškim javnim službam.
Obe področji po vladnih predlogih proračunov ostajata brez večje vsote sredstev, zato je predsednik odbora Samo Bevk, SD, po štiriurni razpravi umaknil predlog amandmaja, ga spremenil v poziv ministru, naj upošteva razpravo na seji odbora, nakar so poslanci temu tekstu dodali še Černačev predlog in višino sredstev na pobudo Branka Goluboviča, PS, dvignili na letošnjo raven.
Direkcija za ceste (DRSC) bi z rebalansem proračuna 2014 ostala brez 70 milijonov evrov za vzdrževanje, tako da bi ji v ta namen – vključena je tudi zimska služba! – ostalo vsega osem milijonov evrov. S preusmeritvijo vseh 50 milijonov sredstev za gradnjo bi sicer poskrbeli za vzdrževanje – za zimsko službo bi to pomenilo 80 do 85 odstotkov potrebnih sredstev v normalni zimi – hkrati pa bi zaprli praktično vsa odprta gradbišča, pri katerih ni evropskih sredstev. Samo za zavarovanje gradbišč in začasno prometno ureditev bi potem po izkušnjah, ki jih ima DRSC v podobnih primerih ob stečajih gradbincev, porabili 12 milijonov evrov.
Direktor DRSC Gregor Ficko je poslancem tudi povedal, da bi izvajalci, ki bi morali prekiniti dela, zaradi neizvrševanja pogodbenih obveznosti države posledično z lahkoto izterjali visoke odškodnine. Znano je, da se sredstva za državne ceste manjšajo iz leta v leto, da bi letno potrebovali četrt milijarde evrov za vzpostavitev normalnega stanja, oziroma za izhod iz sedanjega, ko je polovica od šest tisoč kilometrov državnih cest v zelo slabem stanju, le 13 odstotkov pa v zelo dobrem.
Članica uprave SŽ Jelka Funduk je poslancem povedala, da je železničarje vladni predlog močno presenetil: komajda so SŽ ob velikem odpovedovanju zaposlenih začele ustvarjati dobiček, že jih proračun vodi v pogubo. SŽ bi potrebovale letno 70 milijonov za obnovo 75 kilometrov prog, kjer se iz leta v leto daljšajo odseki, na katerih so potrebne počasne vožnje, ki rušijo vozne rede in slabšajo možnosti prevoza tovora, ki se že seli. Tu so še signalno-varnostne naprave, križanja prog in cest in končno, vodenje prometa, kjer devet desetin stroškov predstavlja delo. Če bo ta javna gospodarska služba prikrajšana za pet milijonov, bodo postajenačelniki delali do – septembra.
