Tiskane izdaje
Sprejetje novele je zato po mnenju Pahorja koristno za Slovenijo. Povezano je z usodo reševanja dolžniške krize na sicer začasen, a strukturen način. »To je za Slovenijo in evroskupino izredno koristna odločitev,« je prepričan Pahor.
Opozoril je, da vlada, ki opravlja tekoče posle, s tem ne predlaga kakršnekoli začasne ali trajne rešitve glede pomoči Grčiji. »Ko odločamo o mehanizmu, ne odločamo o Grčiji,« je dejal Pahor in dodal, da s tem odločamo tudi o Sloveniji.
Spomnil je, da se svet zelo hitro spreminja, na te spremembe se mora po njegovem mnenju odzvati tudi EU. »Prosim, naj se zaradi naključja ali slabe obveščenosti ne zgodi, da bi v Sloveniji ne uspeli sprejeti odločitve, ki jo sprejemajo praktično vse druge države,« je povedal Pahor.
Če DZ ne bi sprejel novele, »bi Slovenija nase prevzela odgovornost, ki bi še poglobila krizo, v katero smo stopili z dejstvom, da je vlada dobila nezaupnico in da so nekatere stvari nepredvidljive glede razpleta te krize«, je opozoril Pahor in dodal, da je strankarska pripadnost v tem trenutku nepomembna.
Voditelji evroskupine pričakujejo, da bodo ratifikacije v vseh parlamentih držav članic območja z evrom opravljene do konca septembra, je še povedal.
Predlagana novela, ki jo je vlada v DZ vložila za obravnavo po nujnem postopku, pred tednom pa jo je potrdil tudi parlamentarni odbor za finance, v zakonsko podlago prenaša vsebino dogovora voditeljev članic območja evra z 21. julija, ko so med drugim potrdili 109 milijard evrov dodatne pomoči prezadolženi Grčiji iz javnih virov.
Predlog novele predvideva krepitev mehanizma EFSF, ki bo imel po novem 779,8 milijarde evrov kapitala in za 440 milijard evrov efektivne zmožnosti posojil. Z novelo bi se poroštvena obveznost Slovenije s sedanjih 2,073 milijarde evrov na 3,664 milijarde evrov.
