Ljubljana – Senat Komisije za preprečevanje korupcije je 9. septembra sprejel osnutek ugotovitev, ki se nanašajo na postopek izbire evropskega komisarja. KPK ga pred javno objavo pošlje osebi, na katero se ugotovitve nanašajo, v tem primeru najverjetnejši evropski komisarki Alenki Bratušek.
Bratuškova je za TV Slovenija zatrdila, da s prevzemom pošte ne bo zavlačevala, iz njene stranke Zaab pa nismo prejeli odgovora, ali bo upoštevala zakonsko določen rok. Včeraj popoldan so nam s KPK sporočili, da vročilnice, ki bi pomenila, da je pismo doseglo naslovnika, še vedno niso prejeli.
Pismo je na domači naslov prejela 10. septembra, vendar ji ga poštni uslužbenec ni mogel osebno predati, zato ga je vrnil na poštno izpostavo. Z naslednjim dnem je začel teči 15-dnevni rok (štejejo se koledarski in ne le delovni dnevi), v katerem bi Bratuškova pošto morala prevzeti. Po zakonu o splošnem upravnem postopku 16. dan pismo velja kot vročeno, »vročevalec pusti dokument v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika«.
Med možnimi razlogi, zakaj nekdanja premierka ni hitela s prevzemom osnutka ugotovitev KPK, je datumsko preračunavanje. Bratuškova se lahko na dokument odzove v sedmih dneh od prejema, kar pomeni, da KPK lahko na njeno izjasnitev o osnutku ugotovitev čaka do 7. oktobra, iz komisije pa dodajajo, da lahko »z utemeljeno prošnjo zaprosi za podaljšanje tega roka za nadaljnjih sedem dni«. »Takoj zatem bo senat komisije sprejel končni dokument in z njim tudi seznanil javnost.« Sprva pa je bilo pričakovati, da se bo z ugotovitvami KPK želela seznaniti čim prej, saj je 7. avgusta na twitterju zapisala, da je KPK uvedla postopek preverjanja in da »upa, da ga bodo hitro končali«.
Zaslišanje v ponedeljek
Danes poteče tudi rok, do katerega so morali kandidati za evropske komisarje pisno odgovoriti na pet vprašanj, ki jim jih je zastavil pristojni odbor. V ponedeljek bo Bratuškovo kot kandidatko za evropsko komisarko zaslišal evropski parlament. To pomeni, da bo najverjetneje zaslišanje že končano, še preden bo jasno, ali ima njena kandidatura znake korupcije, saj ni pričakovati, da bi se Bratuškova na ugotovitve odzvala med prihajajočim vikendom.
Na zaslišanju pred odborom za industrijo, raziskave in energetiko ter odborom za okolje, javno zdravje in varnost hrane bo morala odgovoriti na 45 vprašanj, za vsak odgovor pa ima na voljo dve minuti. Njeno oceno bodo podali v 24 urah po zaslišanju, če bo vse potekalo brez zapletov, pa jo lahko v parlamentu v paketu z drugimi komisarji potrdijo 22. oktobra.
Vodja kabineta brez izkušenj?
Zapleta pa se tudi pri njenem izboru za vodjo kabineta. Šef njenega bruseljskega »osebnega urada« naj bi postal Jernej Pavlič, ki je vodil njen kabinet v času, ko je bila premierka, na letošnjih predčasnih volitvah v državni zbor pa je bil kandidat za poslanca Zaaba. Vendar je včeraj STA poročala, da naj bi bil po »najnovejših neuradnih informacijah eden najverjetnejših kandidatov za ta položaj nekdanji vodja kabineta komisarja za energijo Guntherja Oettingerja Michael Koehler«. Morebitno imenovanje Pavliča je sicer porajalo precej vprašanj zaradi pomanjkanja njegovih zunanjepolitičnih izkušenj. O tem smo povprašali tudi Matjaža Malgaja, vodjo kabineta Janeza Potočnika, vendar nam ni hotel odgovoriti. Po neuradnih informacijah pa v Bruselj odhaja tudi Roman Jakič.