Pot, ki jo ubira nova kulturna politika

Tone Peršak in Igor Koršič resna kandidata za državnega sekretarja in svetovalca na ministrstvu.

Objavljeno
30. september 2014 22.29
Mnenja, 10.9.2014, Maribor
Maja Megla, kultura
Maja Megla, kultura
Ljubljana – Od imenovanja nove vlade je minilo štirinajst dni, državni sekretar ministrice za kulturo pa še vedno ni imenovan. »Postopki izbire še potekajo, zato vam dokončnega odgovora ta trenutek še ne morem dati.« Kljub temu smo izvedeli, kdo prihaja v ožjo ekipo nove ministrice Julijane Bizjak Mlakar.

Za državnega sekretarja na ministrstvu za kulturo je bilo najprej dogovorjeno, da bo prišel iz vrst Cerarjeve ekipe. Ime, ki je nekaj časa krožilo, je bilo ime poslanca SMC Dragana Matića, doslej direktorja javnega zavoda Zgodovinski arhiv Ljubljana. Vendar je že po predstavitvi kulturnega programa Julijane Bizjak Mlakar, tedaj še kandidatke za položaj ministrice za kulturo, ki ga je imela na odboru za kulturo pred dvema tednoma, glede na precej zajedljive komentarje, ki jih je naslavljal na ministrico, postalo jasno, da ne bosta sodelovala. Pojasnil nam je, da soglasja, da bi postal njen državni sekretar, sploh nikoli ni dal. »Kako je to prišlo v medije, ne vem,« je komentiral. »Mojega pristanka ni bilo in ta zadeva nikoli ni bilo aktualna.«

Potem se je začelo govoriti, da bo državni sekretar postal Igor Teršar, sicer direktor Javnega sklada za kulturne dejavnosti. Zdaj smo dobili tudi Teršarjevo pojasnilo, da sta se z ministrico sestala pred dvema dnevoma in odločila, da ostane na mestu direktorja sklada. »Bil sem resen kandidat,« je povedal, »a je polje, ki ga pokrivam, tako obsežno, da je bolje, da se mu v celoti posvetim.«

Iz vrst KOKS

Izvedeli smo, da v kabinet ministrice na mesto sekretarja za petinsko zaposlitev prihaja filmski režiser Igor Koršič.

V zadnjem času ga poznamo zlasti kot koordinatorja akcijskega odbora KOKS (združenja 43 društev, organizacij in ustanov s področja kulture). Pokrival bo raziskovanje dobrih praks na področju nacionalnih in evropskih politik za avdiovizualno področje, nacionalnih in evropskih kulturnih politik, mednarodnega sodelovanja na področju kulture, pripravljalnih študij in raziskav za nove zakone in druge ukrepe.

V imenu KOKS je Koršič v času sestavljanja nove vlade Mira Cerarja v medijih novega premiera pozval k izboljšanju položaja v kulturi, saj je kultura obravnavana kot domnevno najmanj pomemben in zaželen resor, kar je v domači politiki stara navada. »Pravkar slišimo, da se ta pogubna zgodba ponavlja, da namreč kadrujete po strankarski pripadnosti in ključu, ne pa po strokovni kompetentnosti,« so tedaj zapisali in predsednika vlade pozvali, da mora s takšno prakso opraviti in jo radikalno prekiniti.

Iz vrst pisateljev

Drugi mož, ki je v resnih dogovorih za prevzem funkcij na ministrstvu za kulturo, vendar mora zanj ministrica dobiti še soglasje svoje stranke Desus, je pisatelj Tone Peršak, sicer tudi aktiven član KOKS. Poznamo ga kot osveščenega in angažiranega državljana, ki je med drugim sodeloval tudi pri pripravi t. i. pisateljske ustave, predlagal deklaracijo o suverenosti Slovenije in bil soustanovitelj in predsednik Demokratske stranke Slovenije ter poslanec v državnem zboru.

Te dni smo ga ujeli v Kirgiziji, od koder nam je potrdil govorice o prihodu na ministrstvo za kulturo. »Ministrica me je povabila in sva se o tem pogovarjala. Če bo politična volja, sem pripravljen sodelovati. Zaenkrat je bilo pogovor o mestu državnega sekretarja,« nam je povedal. Tudi Tone Peršak je nedavno poslal medijem poziv ministrici za kulturo, ki smo ga na Delovih straneh objavili. V njem je opozarjal, da je »čas, da spoznamo in priznamo, da je kultura glavna blagovna znamka Slovenije ... Najbrž na svetu ni države, nacije, ki bi ob tako malo pripadnikih in tako skromnem obsegu dejavnosti dosegala tolikšne uspehe s kulturnimi dosežki kot Slovenija.«

Zapisal pa je tudi nekatere ključne iztočnice delovanja: »Zagotoviti najvišjo, popolno avtonomijo kulture v razmerju do politike in dialoga med tema dvema podsistemoma... Naloge ministrstva morajo biti omejene na nadzor nad ustrezno delitvijo in porabo sredstev, vodenje potrebnih nacionalnih investicij, nujne upravne naloge.«