Ljubljana – Strokovna skupina, ki je za državnozborsko mandatno-volilno komisija (MVK) pripravila mnenje o mandatu poslanca Janeza Janše, ga je danes poslala predsedniku MVK Mitji Horvatu. Med drugim se je zavzela tudi za možnost, da bi mandat Janši miroval, dokler prestaja zaporno kazen.
Po naših informacijah se je strokovna skupina najprej opredelila do mnenja parlamentarne zakonodajno-pravne službe, ki vztraja na stališču, da je poslanski mandat Janezu Janši državni zbor že potrdil in da mu ga zato ni mogoče odvzeti.
Skupina je menila, da je takšna razlaga neustrezna. V svojem mnenju je prišla do treh ugotovitev oziroma do prepričanja, da iz veljavne ureditve izhajajo tri možnosti. Prva je ta, da mandat poslancu preneha, druga, da je možna izjema, po kateri pravnomočno obsojeni poslanec mandat obdrži, tretja možnost pa je, da poslancu mandat med prestajanjem zaporne kazni miruje in da ga v tem času nadomešča naslednji najuspešnejši kandidat z iste liste kandidatov. V konkretnem primeru bi bil to kandidat z liste SDS. Takšno rešitev je strokovni skupini predlagal dr. Ciril Ribičič, nanj se je kasneje skliceval tudi dr. Rajko Pirnat. Ta predlog je po mnenju strokovne skupine prepričljiv zato, ker poseže v pasivno volilno pravico najmanj, kolikor je le mogoče, in še to samo začasno.
Zakaj mirovanje mandata
In zakaj naj bi bil ta poseg nujen? Prvič zato, da se izvrši pravnomočna sodba, ki je ne morejo zbrisati niti volivci niti parlament niti kdo drug – razen pristojnega sodišča. Drugič zato, da se zagotovi učinkovito izvrševanje funkcije poslanca in državnega zbora, saj ni mogoče sočasno prestajati zaporne kazni in opravljati poklicnega dela poslanca, ki zahteva celega človeka. In tretjič zato, ker gre za sorazmeren poseg, manj invaziven od drugih možnosti. Takšen predlog tudi s časovnega vidika ne izvotli poslančevih pravic, saj bo lahko po tem, ko nad njim ne bo več visela pravnomočna sodba, opravljal poslansko funkcijo večino mandatne dobe.
Polno opravljanje funkcije
Strokovna skupina naj bi v mnenju izhajala iz vrednostno, moralno-etično nevtralnih razlogov za poseg v pravice obsojenega. Člani skupine naj bi v mnenju utemeljili, da so ti razlogi podani tako v primeru, če je bil poslanec obsojen pred ali po potrditvi mandata. Za navedene razloge (izvrševanje pravnomočne sodbe in nemoteno delovanje državnega zbora) je značilno, da ugasnejo v trenutku, ko poslanec ni več na prestajanju kazni. Pravnomočna sodba je takrat izvršena ali razveljavljena, poslanec pa lahko polno opravlja funkcijo, za katero so ga izvolili volivci. Iz kakšnih drugih razlogov, predvsem vrednostnih, političnih, moralno-etičnih, je mogoče zagovarjati tudi hujše in trajne posege v pravice obsojenega poslanca, vendar se je strokovna skupina, kot je bilo mogoče izvedeti, zavestno omejila na tiste, ki so vrednostno nevtralni.
Naslednje poteze
Naloga predsednika mandatno-volilne komisije Mitje Horvata je, da mnenje peterice pravnikov posreduje vsem poslanskim skupinam, nato pa skliče sejo komisije. Končna odločitev je v rokah državnega zbora. Ta mora odločiti, kako bo ravnal in v kolikšni meri bo upošteval mnenje pravnikov, potem ko je državni zbor na avgustovski konstitutivni seji mandat Janši potrdil.