Pred koalicijo še dolga vrsta prioritet

Še neznani izredni član uprave Mercatorja, reorganizacija CSD, delovna, gradbena in prostorska zakonodaja, pacientove pravice.

Objavljeno
04. maj 2017 19.49
vidic/podpis koalicijskega sporazuma
Barbara Hočevar, Zoran Potič, Milena Zupanič, Borut Tavčar
Barbara Hočevar, Zoran Potič, Milena Zupanič, Borut Tavčar

Ljubljana – Predvidoma prihodnji teden naj bi se koalicija lotila usklajevanja na kar nekaj področjih, ki spadajo, vsaj deklarativno, med prioritete. Na rednem koalicijskem srečanju so predstavniki SMC, Desusa in SD včeraj sklenili, da v državnem zboru znova potrdijo zakon o drugem tiru in zakon o vajeništvu, ki so ju državni svetniki zavrnili z vetom. To je bila tudi edina točka, o kateri so dosegli soglasje, kajti odločanje o usodi reorganizacije centrov za socialno delo, prostorske in gradbene zakonodaje ter o pacientovih pravicah so prestavili vsaj še za teden dni.

Vrh vladnih strank se je seznanil z nekaterimi aktualnimi zadevami, denimo sestanki premiera Mira Cerarja za ureditev razmer na meji s Hrvaško. Prav tako so se seznanili z razmerami v Mercatorju, koalicijski partnerji pričakujejo, da bo z uveljavitvijo zakona za zaščito Mercatorja vlada predlagala začasnega izrednega člana uprave. Nimajo še informacij, kdo naj bi to bil in kdaj naj bi stekli postopki za imenovanje. Tudi po včerajšnjem koalicijskem srečanju se je pokazalo, da je pod največjim pritiskom ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak.

Predstavniki Desusa in SMC pričakujejo, da jim bo na naslednjem sestanku predstavila kriterije, po katerih je pripravila predlagano reorganizacijo centrov za socialno delo, poleg tega pa v obeh strankah od ministrice zahtevajo posodobitev delovnopravne zakonodaje. Predsednik Desusa Karl Erjavec, denimo, pričakuje korake k večji fleksibilnosti na trgu dela, a ne na račun manjše varnosti delavcev. Socialni partnerji se bodo o možnih kompromisih, zlasti pri zakonu o delovnih razmerjih in odpovednih razlogih, ponovno pogovarjali danes. Po drugi strani pa imata SD in Desus precej pripomb na zakon o pacientovih pravicah, drugega iz svežnja zdravstvene reforme Milojke Kolar Celarc. Ni izključeno, da se bo ponovil scenarij njegovega predhodnika, zakona o zdravstveni dejavnosti, o katerem so usklajevanja potekala več tednov. 

Gradbeni inženirji proti arhitektom

Foto: Roman Šipić/Delo

Zadnje mesece je v gradbeni stroki veliko hude krvi povzročilo spreminjanje gradbene zakonodaje, pri čemer je ministrstvo za okolje in prostor po mnenju inženirjev različnih strok povsem popustilo pod pritiskom arhitektov. Tako naj bi bili arhitekti po novem lahko vodje projektov, revizije projektne dokumentacije pa niso več predvidene. Inženirska zbornica Slovenije združuje 650 inženirjev iz šestih strok, od gradbene do rudarske, ima tudi javno pooblastilo za podeljevanje licenc za odgovorno gradnjo in za nadzor gradnje.

Branko Zadnik iz zbornice meni, da je glavna težava na ministrstvu, ki nima dovolj strokovnjakov, da bi lahko obvladovalo posle na pravi način. Kot pravi, so inženirji vzgojeni drugače kot arhitekti. Inženirji proučujejo materiale za gradnjo, razvijajo tudi nove, vedo za njihovo stabilnost in možno uporabo. Nekoliko v šali, čeprav z zelo resnim obrazom, pove tudi, da bodo inženirski projekti stali, če jih bodo pripravili in nadzirali le arhitekti, pa bodo objekti lepi, vendar bodo tudi utrpeli večjo škodo v naravnih nesrečah, kot so poplave, močan veter ali potres, povsem mogoče je tudi, da ne bodo ustrezno energetsko varčni. Proizvajalci oken tako pravijo, da so pri arhitektih zadnje čase zelo priljubljena velika okna, pri katerih je težko doseči prihranke energije.

Negotova reorganizacija centrov za socialno delo

Foto: Igor Mali

Čeprav se je po tem, ko je večina institucij, ki predstavljajo stroko na tem področju - kot, denimo, skupnost centrov za socialno delo, inštitut za socialno varstvo in socialna zbornica - izrazila soglasje s predlogom ministrstva za reorganizacijo centrov za socialno delo, zdelo mogoče, da prihodnjega februarja projekt dokončno zaživi, se ta cilj vse bolj oddaljuje.

Načrt je, da bi vseh 62 obstoječih centrov ostalo kot lokalne enote, z vsemi 1169 zaposlenimi, administrativne in še nekaj drugih nalog pa bi prenesli na 16 območnih centrov, s čimer bi socialne delavce razbremenili birokratskih nalog, da bi se lahko bolj posvetili delu z ljudmi. Desus, zlasti vodja poslanske skupine Franc Jurša, že ves čas izraža bojazen pred centralizacijo oziroma vplivom, ki bi ga sprememba organizacijske strukture lahko imela na manjše kraje. Pri SMC pa so glasnejše pomisleke začeli izražati prejšnji teden, pogrešajo zlasti utemeljitev, po kakšnih kriterijih se je ministrica Anja Kopač Mrak odločila za združevanje v 16 območnih centrov. Po njenih besedah so bili tudi predlogi, da bi reorganizacijo prevzelo ministrstvo za javno upravo (minister Boris Koprivnikar je bil pred vstopom v vlado predsednik Skupnosti socialnih zavodov Slovenije), a se zdi Anji Kopač Mrak to nesprejemljivo, po naših informacijah pa tudi na ministrstvu za javno upravo ni nobenega navdušenja nad tem, da bi prevzeli novo nalogo.

Vrsta pripomb na pacientove pravice

Foto: Aleš Černivec

Koalicijske stranke so še vsaka na svojem bregu glede predloga zakona o spremembah zakona o pacientovih pravicah. SD in Desus ugotavljata, da prinaša slabe rešitve za pacienta in še povečuje administracijo za zaposlene, predvsem pa, da novosti ne bodo skrajšale čakalnih dob, čeprav prav to - povečanje dostopnosti zdravstvenih storitev v razumnem roku - zakon napoveduje. Bojana Muršič iz SD meni, da namen zakona sploh ni jasen in da na papirju sicer obljublja dostopnost v treh mesecih, kar pa ni realno, saj dostopnosti ne moreš izboljšati z administrativnimi ukrepi. Gre za zakon »na zalogo«, saj naj bi nove stopnje nujnosti (hitrejši dostop do zdravnika) začele veljati šele z novim letom 2019, torej v času prihodnje vlade, pravi. Tudi Desus je do zakona zelo kritičen. Njihov poslanec Tomaž Gantar ravno tako opozarja, da se čakalnih dob na administrativen način ne da skrajšati.

Pripombe bosta obe stranki dali ministrici danes (v petek), koalicijsko usklajevanje pa je napovedano za ponedeljek. Na ministrstvu pričakujejo, da bo vlada zakon obravnavala v prihodnjih dveh tednih. Ali ga bo res, pa je najbrž odvisno od teže pripomb, ki jih bo ministrica od koalicijskih partnerjev šele dobila.

Socialni partnerji danes še en krog

Mala reforma trga dela je med projekti, ki veljajo za prioriteto tako pristojnega ministrstva za delo, družino in socialne zadeve kot vlade in ki se napovedujejo že precej dolgo, a se doslej niti socialni partnerji še niso mogli sporazumeti o nekem za vse sprejemljivem skupnem imenovalcu za spremembe. Danes bodo predstavniki ministrstva, delodajalcev in sindikatov ponovno sedli za skupno mizo in se poskušali uskladiti zlasti glede zakona o delovnih razmerjih. Delodajalska stran namreč vztraja pri ohlapnejših odpovednih razlogih, sindikati pa na tej točki niso pripravljeni popuščati. Po naših informacijah si bo ministrstvo prizadevalo doseči kompromis z ustreznimi varovalkami. Vprašanje je, kakšni bodo nadaljnji koraki, če tega ne bo mogoče skleniti. Predlogi so, da bi v vsakem primeru novelirali zakon o inšpekciji dela, do katerega imata sicer obe strani tudi nekaj - diametralno nasprotnih - pripomb, bistvo sprememb pa so večje pristojnosti inšpektorjev proti prisilni prekarnosti. Razmeroma nekonflikten pa je predlog zakona o urejanju trga dela, v katerem so predvideni ukrepi za hitrejšo aktivacijo brezposelnih.

Vodja poslanske skupine SMC Simona Kustec Lipicer je včeraj ponovno izrazila pričakovanje, da bodo dobili celovit predlog in da želijo posodobljeno delovno zakonodajo, ki bo prilagojena potrebam na trgu dela.