Tiskane izdaje
Ljubljana – »Na podlagi ustave sem se odločil, da razpustim državni zbor 21. oktobra in razpišem predčasne parlamentarne volitve za nedeljo, 4. decembra 2011,« je danes svojo pričakovano odločitev sporočil predsednik države Danilo Türk. S tem je zagotovil, da bo parlament s polnimi pooblastili lahko delal še prihodnji mesec, ko bo na dnevnem redu tudi intervencijski zakon, ki podaljšuje zamrznitev plač v javnem sektorju, pokojnin in socialnih trasferjev v prihodnje leto.
Obenem pa je predsednik ustregel strankam, ki želijo čim prej na volitve, saj bodo te v najkrajšem možnem času, 40 dni po razpustitvi parlamenta. Predsednik države, ki se je, kot je znano, v prejšnjih dneh posvetoval s predsedniki strank, poslanci in pravno stroko, je potrdil, da je »pri odločitvi upošteval tudi potrebo, da državni zbor konča svoje delo v sedanjem sklicu«.
Seveda pa je bila ključni razlog za Türkov kompromis določba ustave, po kateri predsednik lahko razpusti parlament šele 30 dni po padcu vlade, tudi če se, kot se je zgodilo tokrat, v sedmih dneh ne najde kandidat za mandatarja. Če bi torej predsednik Türk že včeraj razpustil parlament, bi po nekaterih interpretacijah celo tvegal ustavno obtožbo.Odzivi: Pričakovano!
Državni zbor bo do vključno 20. oktobra delal normalno in s polnimi pooblastili ter tako izpeljal še oktobrsko redno sejo, nato pa bo opravljal le še najnujnejše zadeve, je povedal njegov predsednik Ljubo Germič. O tem, katere so najnujnejše zadeve, pa bo potreben še dogovor, ki bo sprejet z dvetretjinsko večino navzočih poslancev.
Predsednikovo odločitev so sicer podprli v prav vseh strankah, celo v SDS, v kateri so jo označili za »pričakovano in v teh razmerah edino mogočo«. Nekaj pomislekov je imel Zmago Jelinčič, ker bo po njegovem mnenju konstiutiranje parlamenta lahko padlo v čas novoletnih praznikov, »kar pa je slabo«. Pa tudi Radovan Žerjan (SLS) je menil, da bi predsednik parlament lahko razpustil prej kot v mesecu dni.
Roki in datumi
Stranke trdijo, da jih kratki roki ne skrbijo in da so v večini celo že opravili postopke evidentiranja kandidatov. V nekoliko slabšem položaju bodo nove pobude, kot so TRS, Nova Slovenija, Zelena koalicija in župansko gibanje, ki pa so včeraj datum volitev prav tako večinoma ocenili za »pričakovan«. Še vedno ni znano, ali se bo v volilno tekmo podala tudi lista ljubljanskega župana Jankovića, so pa neuradne napovedi vsak dan glasnejše. Z ljubljanskega magistrata so nam včeraj odgovorili le, da »župan ne bo odgovarjal« na vprašanja o tem, ali bo sodeloval na predčasnih volitvah.
Uradna volilna kampanja se bo začela 4. novembra. Novi parlament bo konstituiran – torej potrjeni mandati poslancev in izvoljen nov predsednik DZ – do konca decembra. Predsednik vlade pa bo imenovan januarja. Sledilo bo sklepanje koalicijskega sporazuma in dogovori o ministrih. Nova vlada s polnimi pooblastili bi torej lahko prisegla na začetku februarja prihodnje leto.
