Tiskane izdaje
Po predlogu zakona bo računsko sodišče lahko presojalo pravilnost in smotrnost delovanja Banke Slovenije. Tudi tistih nadzorniških odločitev, ki so vodile v porabo sredstev iz državnega proračuna, a sprejetih le do 4. novembra 2014, ko je bil v območju z evrom vzpostavljen enotni mehanizem nadzora pri Evropski centralni banki, je spomnil državni sekretar na ministrstvu za finance Gorazd Renčelj.
Banka Slovenije ne bo zavezana predložiti računskemu sodišču poročila o odpravljanju morebitnih razkritih nepravilnosti in nesmotrnosti, bo pa morala obrazložiti odstopanje od njih. Računsko sodišče ne bo imelo pristojnosti predlagati razrešitve članov sveta Banke Slovenije in ne bo smelo revidirati dejanj Banke Slovenije, ki jih izvršuje kot sestavni del evropskega sistema centralnih bank, je še povzel.
Revizija bo lahko vsebovala odločitve glede sanacije bank v letu 2013, ki še vedno razburjajo del javnosti, kar so poslanci podprli. »Za povečanje kredibilnosti delovanja Banke Slovenije je treba povečati transparentnost, to se lahko naredi le tako, da je omogočeno revidiranje Banke Slovenije računskemu sodišču kot vrhovnemu revizorju,« je ocenil Dušan Verbič (SMC).
Podporo zakonu napovedujejo tudi v Desusu in SD. »Dosegli smo kompromis, ki nam bo pomagal osvetliti dogajanje tudi v času do kapitalizacije bank,« je menil Uroš Prikl (DeSUS). Po mnenju Janka Vebra (SD) je »revizija bančne luknje nujno potrebna, pred tem pa je potrebno tudi poročilo računskega sodišča o oblikovanju in izračunu bančne luknje«.
SDS predloga ne bo podprla, ne bo pa mu nasprotovala, je povedal njen član Marko Pogačnik. »Vedno smo se zavzemali, da je potreben nadzor nad Banko Slovenije in da je smiselno, da ga opravlja računsko sodišče,« je dejal, a dodal, da bi ministrstvo za finance lahko pripravilo boljši zakon, »predvsem takšnega, ki bi dal jasna navodila ter da bi bilo jasno izpisano, do kod računsko sodišče lahko gre in kakšna je njegova vloga«.
Da bo računsko sodišče lahko opravilo nove naloge, upajo v NSi. Kot je povedal Jožef Horvat, predlagane nove pristojnosti računskega sodišča ne pomenijo pretiranega posega v neodvisnost Banke Slovenije, večje transparentnosti tudi ne bo, a ga bodo podprli. »Tisti, ki pa misli, da je s tem zakonom odklenkalo bančnim kriminalcem, ga ne razume,« je opozoril.
Največ pripomb nanj imajo v Levici. Po besedah Violete Tomić ga ne bodo podprli, ker pomeni »korak nazaj oziroma reklama za predvolilna soočanja«. Z njim namreč ne bomo dobili odgovora na to, ali je bilo za sanacijo bank porabljenega preveč denarja. Odločitve o tem ni sprejela Banka Slovenije, temveč tedanja vlada, in če bi sedanja to res hotela preiskati, »ne potrebuje računskega sodišča, ampak zakon o sistemskih preiskavah«, je dejala.
