Predsednik Danilo Türk: Slovenija ni blizu 
»grškemu scenariju«

Predsednik države Danilo Türk vidi možnost preboja novih gibanj.

Objavljeno
13. oktober 2011 20.51
Posodobljeno
14. oktober 2011 07.00
Tanja Starič, notranja politika
Tanja Starič, notranja politika

Ljubljana – »Mislim, da je odgovor pritrdilen. Možnosti obstajajo,« je predsednik države Danilo Türk v pogovoru za jutrišnjo Sobotno prilogo odgovoril na vprašanje, ali že na decembrskih volitvah vidi možnost preboja novih gibanj.

Predsednik države deli dvajset let slovenske države na dve obdobji. Prvo je trajalo do vstopa v Evropsko unijo, ko je država imela jasno definiran cilj. »Po letu 2004 pa smo imeli izrazit problem, ker nismo oblikovali novih preciznih razvojnih ciljev, ki bi jih poskušali uresničevati z neko resno, organizirano akcijo. Zato smo tudi imeli dve vladi, ki sta razočarali volivce. Nista uresničili vseh pričakovanj,« je ocenil predsednik Türk.

Meni tudi, da bi blokado v sistemu odločanja, ki so ga v zadnjem letu predstavljali referendumi, politične stranke lahko prebile z dogovorom – da je, denimo, za sprejetje odločitve na referendumu, tako kot v parlamentu, potreben določen kvorum. Predsednik države se ne strinja z ocenami, da je Slovenija že blizu grškemu scenariju.

O nacionalnem interesu

»Po mojem mnenju je nacionalni interes tisto, o čemer se neki državi uspe dogovoriti kot o svojem skupnem interesu. Teza, da mora biti država lastnik vsega, kar ima, in da nobena privatizacija ni dopustna zaradi nacionalnega interesa, je zame zgrešena,« pa pravi Danilo Türk o polemikah o nacionalnem interesu in o tem, koliko lastnine naj ostane v lasti države.

V kampanjo se ne bo vmešaval

Predsednik je povedal, da se v predvolilno kampanjo ne bo vmešaval, bo pa, kot ponavadi, pozval državljane na volišča. Odgovarjal pa je tudi na druga aktualna vprašanja – o tem, v kakšnem odnosu sta bila z dosedanjim predsednikom vlade Borutom Pahorjem in z morebitnim prihodnjim Janezom Janšo, o vstopu Zorana Jankovića in Gregorja Viranta v predvolilno tekmo in o pooblastilih, ki jih ustava daje predsedniku države pri postopku imenovanja mandatarja. Vprašali smo ga tudi, ali bo odlok o razpustitvi parlamenta in o razpisu predčasnih volitev v petek podpisal s tresočo se roko.