Tiskane izdaje
Ljubljana – »Gospod Ivan Janez Janša je bil z večino glasov vseh poslancev izvoljen za predsednika vlade,« je oznanil predsednik DZ Gregor Virant po nedavni mandatarski seji. Prvak SDS, ki je na politični sceni že več desetletij, se je doslej predstavljal praviloma zgolj kot Janez Janša, tudi v času, ko je prvič vodil vlado.
Zakaj je Gregor Virant (DLGV) novega premiera ob imenovanju naslovil s polnim osebnim imenom, sam ni pojasnil, so pa iz parlamenta sporočili, da so takšne podatke pač prejeli od Državne volilne komisije (DVK). Da se novi predsednik vlade zadnje čase pogosteje pojavlja z obema osebnima imenoma, v SDS ne komentirajo, saj se jim to »ne zdi kakšna posebna tema«.
Pogostejša uporaba (drugega) imena Ivan – sodeč po uradnih odzivih – torej domnevno nima pravnih ali političnih ozadij, ampak je bolj ali manj naključna. Janša je zgolj kot Janez leta 2004 prisegel za predsednika vlade, v devetdesetih je podpisoval dokumente kot minister, kandidiral je na lanskih predčasnih volitvah in tudi sklenil zadnjo koalicijsko pogodbo.
Tajnik DVK Dušan Vučko je pojasnil, da pravne zagate, ko gre za vprašanje aktivne volilne pravice, v resnici ni. Komisija je namreč kandidatom že pred leti omogočila, da na volilnih glasovnicah nastopajo z imenom, po katerem so javno bolj znani, in ne nujno s polnim rojstnim imenom.
»V primeru gospoda Ivana Janeza Janše je njegovo osebno ime skladno z zakonom sestavljeno iz dveh imen in priimka in je povsem razumljivo, da lahko v kandidacijskem postopku in posledično na glasovnici uporablja zgolj eno ime,« je za Delo povedal Vučko.
Podobni primeri
Primerov, ko kandidati za poslance na volitvah nastopajo pod drugačnimi imeni, kot so navedeni v njihovih uradnih dokumentih, je več. Eden takšnih je, denimo, ljubljanski mestni svetnik Mihael Jazbinšek, ki je na volitvah vedno kandidiral kot Miha Jazbinšek.
»Tolmačenje zakonske dikcije je šlo v smer uresničevanja volilne pravice. Namen volitev je, da volivci točno vedo, za koga glasujejo. Uporablja se lahko torej tisto ime, po katerem je kandidat v lokalnem okolju bolj znan,« je dejal tajnik Državne volilne komisije.
»Če kandidat na splošno uporablja drugo obliko osebnega imena, kot na primer Alojz – Lojze, Mihael – Miha, Zofija – Zofka, Anton – Tone, in želi biti v volilnem postopku predstavljen s tem imenom, se vpiše v kandidaturo in tudi na glasovnico ime, ki ga redno na splošno uporablja, v oklepaju pa še ime iz uradnega osebnega dokumenta, na primer Lojze (Alojz) in priimek.«
Vsak vzdevek ni primeren
Poslanski kandidati pa pri kandidaturi ne smejo uporabljati čisto vsakega izmišljenega ali poljubnega vzdevka, opozarja Vučko. Tako bi volilna komisija, denimo, zavrnila hipotetični vzdevek Raketa Novak, kar je po naših informacijah na zadnjih parlamentarnih volitvah nekdo resnično poskušal.
Državna volilna komisija po volitvah v parlament pošlje uradne podatke o kandidatih. To pojasnjuje, zakaj je DZ tokrat glasoval o Ivanu Janši Janezu, ni pa jasno, zakaj se to ni zgodilo, ko je prevzemal funkcije v prejšnjih mandatih.
