Prelaganje denarja iz levega v desni žep ni reforma

Ljubljana – Ne delodajalci ne sindikati niso zadovoljni s ključnim zakonom zdravstvene reforme – zakonom o zdravstvenem varstvu in zavarovanju, ki jim ga je predstavila danes ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc na izredni seji ekonomsko-socialnega sveta (ESS).

Socialni partnerji se bodo začeli o zakonu z ministrico šele pogajati, čeprav je Milojka Kolar Celarc na ESS napovedala, da gre zakon že v sredo v javno razpravo. Rok za pogajanja je 45 dni, je dejala ministrica, sindikalistka Lučka Böhm pa, da se bodo pogajali, dokler ne bo zakon med partnerji usklajen. Po mnenju Petra Pogačarja, državnega sekretarja na ministrstvu za delo, ki je današnjo sejo ESS vodil, bi utegnila pogajanja trajati »kakšne štiri mesece ali še več«, kolikor trajajo pri drugih podobnih zakonih. Če bo torej vlada upoštevala socialni dialog, ta zakon še precej dolgo ne bo zrel za obravnavo v parlamentu. Sicer pa se mora pred pogajanji s socialnimi partnerji in pred vsakršno javno razpravo izreči o njem še koalicijski vrh. Ta bo najbrž v sredo. Zagotovo bo koalicijske stranke zanimalo, kaj menijo o zakonu socialni partnerji.

Sindikati: Pomisleki o ZZZS in bolniški

Lučke Böhm, predstavnice sindikatov, niso prepričali ministričini argumenti o ukinitvi upravnega odbora ZZZS (javne zdravstvene blagajne), katerega predsednica je, in 45-članske skupščine ZZZS ter njuna nadomestitev z devetčlanskim svetom ZZZS. Prav tako je imela »pomisleke o omejitvi trajanja bolniške in statusu delavcev po enem letu«, pohvalila pa je povečanje solidarnosti, ki jo v zdravstvo prinaša ministričin predlog zakona.

Delodajalci: To ni reforma

Delodajalci so bili natančnejši v svoji oceni zakona in so imeli številnejše pripombe kot sindikati. Zakon je bolj podoben finančni kot zdravstveni reformi, zgolj obremenjuje gospodarstvo, namesto da bi ga razbremenjeval, je opozoril Branko Meh, predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije. Niti on ni zadovoljen s predvidenimi spremembami v ZZZS: nesprejemljivo je, da bi imeli delodajalci pri upravljanju dobrih treh milijard evrov le dva predstavnika, ki pa bi morala imeti univerzitetno izobrazbo – zaradi tega pogoja bodo obrtniki tako rekoč izločeni, saj večinoma nimajo tako visoke izobrazbe, čeprav so nekateri zelo uspešni. Nasprotoval je tudi ministričinemu predlogu, da bi imel ZZZS možnost vpogledati v »knjige« delodajalcev.

Niti Igorju Knezu iz Gospodarske zbornice Slovenije se zakon ne zdi podoben reformi, saj ne rešuje nobenega problema v zdravstvu, razen da prelaga denar iz levega v desni žep, kot je dejal Jože Smole iz Združenja delodajalcev Slovenije. Po besedah Kneza morajo biti najprej znane informacije o vseh drugih spremembah, šele nato bodo lahko ocenili, ali so upravičene finančne spremembe. Predvsem pa mora biti znano, ali bo »Marko, ki čaka že dve leti na operacijo kolka, prišel po reformi takoj na vrsto«.

Jože Smole je spomnil, da je EU leta 2006 sprejela načelo, da je zdravstvo tržna dejavnost z močno socialno komponento, ministričin zakon pa gre v povsem nasprotno smer. Zdravstvena reforma ni mogoča brez drugih zakonov, meni, prav tako ne razume, zakaj socialni partnerji ne bi dobili ocene o zdravstvu do leta 2022, ki menda obstaja, a je ministrica ne pokaže. »Naše zaupanje je omajano,« je dejal. Opozoril je, da je vlada Mira Cerarja z davčno reformo poskušala doseči večjo solidarnost, tako da najsposobnejši mladi ne bi odhajali v tujino, zdaj pa ista vlada z zdravstveno reformo to ruši, saj je ravno te strokovnjake dodatno obremenila z zdravstveno dajatvijo.

Ministrica: Ne bo reforme

Popolna novost so besede ministrice Milojke Kolar Celarc, da predstavljeni zakon ni reforma, temveč le del strukturnih sprememb, ki jih je v nadaljevanju naštela in obsegajo prav vse, kar se dotika zdravstva. Kdaj bo vse to izpeljala, je težavnejše vprašanje. Prihodnji teden bo menda vlada po enoletnem usklajevanju obravnavala novelo zakona o zdravstveni dejavnosti, je povedala.